Iz Finančne uprave so nam poslali podatke o tem, koliko slovenskih državljanov ima v davčnem registru vpisan status nerezident. Ta status je med drugim ključen glede plačevanja dohodnine v Slovenije: davčni rezidenti Slovenije  so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji.

Za nerezidenta pa štejejo tisti, ki pri nas nimajo uradno prijavljenega stalnega prebivališča, običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov, oziroma so v kateremkoli času v davčnem letu prisotni v Sloveniji skupno manj kot 183 dni (manj kot pol leta).

V registru Furs je bilo leta 2018 vpisanih 69.636 slovenskih državljanov s statusom nerezidenta. Leta 2019 se je število zvišalo na 75.722, predlani je zraslo na 81.211, lani jih je bilo 83.328, letos pa je takšnih državljanov že 85.280. Število je torej od 2018. do letos zraslo za skoraj četrtino.

Kot pravijo na Furs, so vzroki za selitev v tujino in s tem tudi spremembo statusa, različni. Najpogosteje gre za preselitev zaradi dela, iskanja novih delovnih in s tem tudi življenjskih izkušenj. Med mlajšo populacijo intelektualcev zaradi kariernega napredovanja in boljših pogojev za znanstveno delo (beg možganov), študija v tujini, višjih zaslužkov in boljšega življenjskega standarda.

Pogosto je vzrok za preselitev tudi prenos kapitala v tujino (ustanovitev tuje firme v davčno ugodnejših režimih, boljša naložbena politika, investicije ipd.). Lahko pa so vzroki tudi povsem osebne narave (družina), pogosti primeri so tudi preselitve športnikov, umetnikov.

V vseh teh primerih, če gre za spremembo prebivališča in daljšo odsotnost, si posamezniki uredijo tudi status nerezidenta.