Kot so za STA pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, je bila vloga pravočasna in popolna, Airbaltic pa je do podaljšanja sofinanciranja upravičen.

Komisija je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva sklenila, da je vlagatelj upravičen do podaljšanja sofinanciranja za obdobje od 1. novembra 2025 do 26. marca 2027.

Latvijska družba je sicer direktno povezavo z Letališča Jožeta Pučnika na največjega od Kanarskih otokov vzpostavila 25. oktobra.

Ministrstvo je deveti razpis objavilo 5. septembra. Ker na prvih osmih razpisih niso dodelili vseh predvidenih sredstev, je za proge, ki bodo začele obratovati letos, na voljo 1,35 milijona evrov, v prihodnjih dveh letih pa je predvidenih 1,2 milijona evrov letno.

Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije je na prvem prednostnem seznamu skupno 10 prog, in sicer štiri za lete na končno destinacijo - Bruselj, Skopje, Praga in Berlin -, ter šest za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.

Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom.

Na tretjem seznamu pa so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.

Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih Brnik, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročilih o opravljenih letih in o številu prepeljanih potnikov.

Ministrstvo je sredstva doslej dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid, Koebenhavn, Berlin, Düsseldorf in na Gran Canario. Letalska povezljivost Slovenije se je v letu 2025 po podatkih Fraporta Slovenija, ki med drugim upravlja ljubljansko letališče, povečala za 23 odstotkov.