Revija Reporter
Slovenija

Afera s sodnico, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«: sodnica ali Urška iz lokalnega frizerskega salona?

Nenad Glücks
29 11.500

16. feb. 2021 15:17 Osveženo: 15:21 / 16. 2. 2021

Deli na:

Sodnica Urška Klakočar Zupančič

Facebook

Sodnica z okrajnega sodišča v Ljubljani Urška Klakočar Zupančič je še eden od kazalcev negativne selekcije v slovenskem sodstvu. Namesto, da bi se javno opravičila za svoje neprofesionalno ravnanje, je vložila kazensko tožbo zoper tistega, ki jo je razkril.

Gospa se je nedavno »proslavila« z zapisi na družbenem omrežju facebook zoper sedanjega premierja Janeza Janšo. Tako je sodnica Zupančičeva med drugim Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba janšizma nekoč samo še bridek spomin…«.



Zadeva sploh ne bi bila spona, če bi šlo recimo za Urško iz lokalnega frizerskega salona, toda sodnica se očitno ne zaveda pomena načela nepristranskosti sodstva. V ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko sodišče.

V zakonu o sodniški službi pa med drugim stoji, da ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije »tisti, ki sodniške funkcije ne opravlja strokovno, pošteno in vestno ali ne varuje sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja oziroma za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in obnašanja utemeljeno sklepati, da ne bo tako ravnal.« Poudariti velja naslednje: sodnik ni dolžan varovati ugleda sodniške funkcije zgolj v času službe, pač pa tudi v zasebnem življenju. Ne more si privoščiti vsega, kar si lahko privošči »Urška iz lokalnega frizerskega salona«.

Poudariti velja naslednje: sodnik ni dolžan varovati ugleda sodniške funkcije zgolj v času službe, pač pa tudi v zasebnem življenju. Ne more si privoščiti vsega, kar si lahko privošči »Urška iz lokalnega frizerskega salona«.

Res da je omenjena sodnica »zgolj« z oddelka za etažno lastnino na okrajnem sodišču, pa vendar bi lahko sodila tako na kazenskih kot civilnih zadevah. Zaradi njenih zapisov na omrežju FB je dala predsednica tega sodišča Nataša Kosec (šele po posredovanju pravosodne ministrice!) na sodni svet pobudo za začetek disciplinskega postopka zoper sodnico, prav tako ji je vzela vodenje oddelka za etažno lastnino.

Žal pa se Zupančičeva s svojim nespametnim ravnanjem zdaj še globje pogreza v blato. Tako je zoper državnega sekretarja Vinka Gorenaka iz kabineta predsednika vlade vložila kazensko zasebno tožbo zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj. Greh Gorenaka je po njenem, ker je na svoji strani javno objavil te njene sporne zapise.

Po svoji zastopnici, odvetnici Nataši Pirc Musar, izpostavlja, da je javno objavil njena »zasebna razmišljanja« brez njenega dovoljenja. Po mnenju odvetnice je tako posegel v sodničino komunikacijsko zasebnost (Gorenak je sicer sodnico označil za primer levega političnega aktivizma sodnikov). Kot pravi odvetnica, je sodnica te zapise delila zgolj v zaprtem krogu facebook prijateljev in ne javno.
 
»Izkazalo pa se je, da je eden od prijateljev zlorabil njeno zaupanje in zapisa posredoval Vinku Gorenaku«, je danes v sporočilu za javnost zapisala Musarjeva. Opozarja, da ima sodnica FB profil, ki omogoča zasebno komunikacijo in tamkajšnje objave deli le s tistimi, ki so v zaprtem krogu, in jih je sama izbrala. Po mnenju odvetnice se Zupančičevi kljub sodniški funkciji ni treba odpovedati svoji zasebnosti. Ima pravico do svojega političnega prepričanja in izražanja svojih stališč.

Govorili smo z enim od sodničinih sodniških kolegov (razumljivo, da ne želi biti imenovan), ki obsoja ravnanje sodnice in se tudi ne strinja z argumentacijo odvetnice. Pravi, da zasebni krog prijateljev na družbenem omrežju ni primerljiv recimo z zasebnim pismom med dvema osebama ali elektronskim sporočilom. Oseba, ki se vključi v menjavo mnenj na facebooku, tudi ne more pričakovati enake stopnje zaupnosti. Pri ravnanju Gorenaka ne gre za kaznivo dejanje, je prepričan.

Seveda ima vsak sodnik politična oziroma svetovno nazorska prepričanja, vendar izražanje na ta način o dnevno političnih zadevah krni videz nepristranskosti slovenskega sodstva. Pri tem pa je bila sodnica celo žaljiva, ko je premierja označila za diktatorja. Mar trdi, da imamo v Sloveniji diktaturo?

Glede Gorenaka nam je naš vir dejal, da je povsem pričakovano, da politik o tako hudi kršitvi osnovnih načel opravljanja sodniške funkcije obvesti javnost. Konec koncev pobuda za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnico priča, da so tudi na »njenem« sodišču mnenja, da gre za kršitev zakonodaje. Ključno je tudi, da je sodnik javna osebnost, funkcionar, izvajalec (sodne) oblasti.

Pri tem pa je bila sodnica celo žaljiva, ko je premierja označila za diktatorja. Mar trdi, da imamo v Sloveniji diktaturo?

V 81. členu zakona o sodniški službi so zapisana ravnanja, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti. Med drugim gre za vedenje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim krni ugled sodniškega poklica. Poleg tega gre za neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije ali zunaj nje. Če gre za vedenje sodnika, ki ima hujše posledice za sodniško neodvisnost oziroma ugled tega poklica, je predvideno celo prenehanje funkcije.

Na koncu še zapis iz kodeksa sodniške etike. Ta sodnike zavezuje, da »ustrezno uravnavajo svoje ravnanje in obnašanje v službi in zunaj nje (!)«. Konec koncev takšna funkcija ne nosi zgolj privilegijev (trajni mandat) in moči, pač pa tudi določene dolžnosti, ki jih »Urška iz lokalnega frizerskega salona« pač nima.