Muženič je v izjavi za medije pojasnil, da v sodelovanju s kriminalisti iz Ljubljane, Maribora in Kopra izvajajo 16 hišnih preiskav, te potekajo v poslovnih in zasebnih prostorih ter prostorih enega od državnih organov. Dejal je, da iščejo dokaze za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
"Sumimo, da je 13 oseb izvršilo kaznivo dejanje s tem, da so v postopku nakupa nepremičnine pripravile dokumentacijo, ki ni izkazovala resničnega stanja nepremičnine v naravi," je dejal Muženič. Protipravna premoženjska korist pri tem kaznivem dejanju oziroma korist, ki so jo pridobili, znaša po njegovih besedah 3,4 milijona evrov.
Pojasnil je, da gre pri tem za razliko v ceni nepremičnine, po kateri je bila prodana in po kateri je bila ponujena leto nazaj. Omenil je tudi, da dokumentacija za prodajo omenjene nepremičnine ni izkazovala dejanskega stanja. "Tukaj mislimo na neustrezno prikazano uporabno površino, na napačno stopnjo izkazane energetske učinkovitosti, na samo cenitev, na projektno dokumentacijo in tako naprej," je naštel Muženič.
Kdo so osumljeni, zaradi varstva osebnih podatkov ni razkril. Je pa potrdil, da je "vseh 13 osumljencev sodelovalo pri pripravi dokumentacije in izvedbi posla". Pri hišnih preiskavah je sodelovalo 61 preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter kriminalisti iz sektorja kriminalistične policije iz Kopra, Ljubljane in Maribora. Postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo. Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je sicer zagrožena kazen od enega do osem let zapora.
Potrdil je, da so zasegli elektronsko dokumentacijo. Po njegovih navedbah so zasegli večjo količino poslovne dokumentacije, vključno z elektronskimi napravami. Dejal je, da se bo kriminalistična preiskava nadaljevala s pregledom in analizo zasežene dokumentacije in elektronskih naprav. Pridržali niso nikogar, je potrdil.
Po neuradnih informacijah STA naj bi bila sicer glavna osumljenca nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu Simon Starček in nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič, ki ju je največkrat v povezavi z odgovornostjo pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani omenjala tudi nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Obenem pa naj bi bilo med osumljenimi še 11 posameznikov, med njimi še nekateri uslužbenci ministrstva, ki so se tudi znašli v poročilu Švarc Pipan, denimo Janja Garvas, ki je v času nakupa vodila službo za finance in proračun, vodja oddelka za pravne in splošne zadeve Mateja Žižek ter Gojkovičeva namestnica Tinka Teržan. Med osumljenimi naj bi bila po neuradnih informacijah tudi prodajalec nepremičnine Sebastjan Vežnaver ter sodni cenilec Anton Rigler.
Preiskava je potekala tudi v prostorih ministrstva za pravosodje. Na ministrstvu za finance so za STA potrdili, da preiskav na ministrstvu ni bilo. V SD so za STA dejali, da kriminalisti danes v okviru hišnih preiskav niso obiskali sedeža stranke, prav tako hišne preiskave ne potekajo pri zdaj že nekdanjem generalnem sekretarju SD Klemnu Žibertu, na katerega so tudi leteli očitki nekdanje ministrice.
Zaradi nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, vrednega 7,7 milijona evrov, so se na tedanjo pravosodno ministrico januarja zgrnili očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu. Švarc Pipan je v preteklih tednih zatrjevala, da je bila pri nakupu zavedena, prst pa je pri tem uperila tudi v nekatere uslužbence ministrstva in člane stranke SD. Na ministrskem stolčku je tako kljub pozivom matične SD k odstopu in ob podpori premierja Roberta Goloba vztrajala še nekaj časa in se pred dokončnim odstopom sama lotila razčiščevanja okoliščin nakupa. V poročilu o domnevnih nepravilnostih pri nakupu stavbe na Litijski je med drugim izpostavila prirejeno projektno dokumentacijo in sum zunanjih vplivov.