Poleg nekdanje dolgoletne direktorice Adrie Mobil so bile zaradi gospodarskega kriminala na pogojne zaporne kazni obsojene še tri osebe, med njimi tudi Boris Peric, prvi človek zamejskega imperija KB 1909 iz italijanske Gorice, naslednika zloglasnega udbovskega podjetja Safti, ki je po odvisnih družbah še vedno večinski lastnik Mladine. Obtoženim pa so šli na roke tako na tožilstvu kot na sodišču.

Obsodba je šla hitro mimo brez večjega medijskega pompa. V nekaj stavkih je o njej ekskluzivno poročal spletni Žurnal24, nanj se nato sklicevala Slovenska tiskovna agencija (STA), krajša agencijska vest pa je na koncu pristala na spletnih portalih nekaterih nacionalnih, pa tudi lokalnih medijev, ki so vrsto let povsem nekritično peli hvalospeve Goletovi in se jim ob njeni obsodbi ni zdelo vredno, da bi se v kriminalno zgodbo poglobili, kar bi nedvomno bilo v javnem interesu. Vsaj pridobili sodbo, jo proučili in natančno povzeli.

Kriminalisti dvakrat na obisku

Po desetih mesecih zdaj to popravljamo v Reporterju, kjer bomo kriminalno zgodbo v Adrii Mobil postavili tudi v širši kontekst. Avtor pričujočega članka je v zadnjih treh desetletjih objavil kar nekaj daljših, preiskovalnih zgodb o privatizaciji novomeškega podjetja, iz katere je peščica vodilnih izšla kot milijonarjev, tudi po zaslugi večine zaposlenih, predvsem proizvodnih delavcev, ki so ves ta čas prejemali precej nizke plače.

Robert Balen

Jeseni 2017 je bila Adria Mobil prodana francoskemu Triganoju, pred tem pa se je v podjetju že od osamosvojitve Slovenije naprej dogajala prava kriminalka, ko si je peščica vodilnih, nazadnje s pomočjo omrežja Hermana Rigelnika (ACH), z različnimi finančnimi manevri prilastila podjetje.

Najmanj dvakrat so Adrio Mobil zaradi tega obiskali kriminalisti. Najodmevnejša je bila policijska preiskava 3. marca 2015, ko so do večera pridržali direktorico Sonjo Gole. Takrat pred desetimi leti so iskali dokaze za 21-milijonsko oškodovanje družbe, ki naj bi nastala s prenašanjem lastniškega deleža Adrie Mobil iz ACH na Protej, ko je prišlo do izplačila dividend, čemur so nasprotovale banke upnice.

Za obravnavano kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti je tedaj Goletovi grozila zaporna kazen od enega do osmih let. Drugič so preiskovalci NPU na sedež Adrie Mobil prišli junija 2018, ko so iskali dokaze za oškodovanje podjetja v višini 2,5 milijona evrov. Ta primer pa je lani dobil sodni epilog.

V sodni dvorani okrožnega sodišča se je kazenska zadeva pričela in končala v enem dnevu, 24. septembra 2024, ko je bil na eni javni obravnavi opravljen tako predobravnavni narok kot izrek kazenske sankcije. Okrožna sodnica Katarina Gabrijela Muhič je samo potrdila dogovor o priznanju krivde, ki ga je Sonja Gole s tremi soobtoženimi za pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja (Sergiem Pelozo, Borisom Pericem in Stanislavo Kastelec) sklenila s tožilcem Boštjanom Valenčičem.

Primož Lavre

Poleg sodnice, sodne zapisnikarice in tožilca so bili v sodni dvorani le štirje obtoženi, vsak s svojim odvetnikom. Žurnal24 je napačno zapisal, da so Goletovi pri kaznivem dejanju pomagali »še trije, zdaj prav tako upokojeni sodelavci iz Adrie Mobila«. Sodelavka Goletove je bila le nekdanja dolgoletna finančnica Stanislava Kastelec, Sergio Peloza in Boris Peric pa sta bila njena poslovna partnerja iz sosednje Italije.

Boris Peric je dolgoletni direktor zamejske finančne družbe KB 1909, s sedežem v italijanski Gorici, ki velja za pravnega naslednika razvpitega Saftija, po katerem je Udba prala denar in ki naj bi z umazanim denarjem kupoval deleže v številnih podjetjih ali celo ustanavljal podjetja. Po družbi Transmedia je tako danes še vedno večinski, 70,4-odstotni lastnik časopisnega podjetja Mladina. Od teh poslovnih in osebnih povezav so očitno tudi oglasi Adrie Mobil že več let v tedniku Mladina.

Sonja Gole je po sporazumu s tožilstvom, ki ga je z obsodilno sodbo potrdilo okrožno sodišče, priznala kaznivo dejanje zlorabe položaja. Z namenom pridobitve velike premoženjske koristi je kot generalna direktorica Adrie Mobil uporabila finančna sredstva družbe v višini 2,5 milijona evrov za plačilo kupnine petodstotnega poslovnega deleža družbe Protej, tedanjega lastnika Adrie Mobil.

Med 20. decembrom 2011 in 3. avgustom 2012 je s Sergiem Pelozo sklenila pet fiktivnih poslov, da so sredstva Adrie Mobil končala v njenem žepu oz. na njenem računu, da je potem s tem (ukradenim) denarjem zase kupila petodstotni lastniški delež v Proteju (od koga, je v zadnji verziji poslane sodbe še vedno prikrito!), lastniku Adrie Mobil.

Za lažje razumevanje bomo poskušali finančni vrtiljak, ki je podrobno opisan v sodbi, čim bolj poenostaviti. Goletova je najprej v vlogi generalne direktorice Adrie Mobil, ne da bi za sklenitev kreditne pogodbe predhodno pridobila soglasje nadzornega sveta, odobrila navidezno posojilo v višini 2,5 milijona evrov.

Bobo

V naslednjem koraku je Goletova kot fizična oseba pri Pelozi kot posojilodajalcu najela kredit v enaki višini – 2,5 milijona evrov in s tem denarjem, ki je šel nato (na podlagi dveh podanih pisnih izjav: Peloze in Goletove) direktno z računa Adrie Mobil na račun prodajalca, nato kupila petodstotni lastniški delež. Da bi prikrila svoje lastništvo, pa je s Pelozo sklenila še navidezno pogodbo o fiduciarnem upravljanju tega dejansko njenega lastniškega deleža.

Finančni vrtiljak na Saftiju

Med 3. avgustom in 29. novembrom 2012 je sledila druga faza finančnih mahinacij z namenom prikazati, da so bila posojena sredstva Adrie Mobil v višini 2,5 milijona evrov v celoti vrnjena. Da je Sergio Peloza vrnil dolg družbi Adria Mobil, kar je obenem predstavljalo vračilo dolga Sonje Gole Sergiu Pelozi.

Predlog finančnega vrtiljaka je pripravila Stanislava Kastelec, dolgoletna finančnica Adrie Mobil. Kastelčeva je s tem, kot izhaja iz sodbe, svoji šefici Sonji Gole »naklepoma pomagala pri izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja«. Goletovi je namreč predlagala način navideznega poplačila, ki ga je nekdanja direktorica Adrie Mobil tudi v celoti upoštevala.

Družba KB Finance iz italijanske Gorice, ki jo je kot predsednik uprave zastopal Boris Peric, je najprej od družbe Sun Roller s sedežem v Barceloni, ki je bila odvisna družba Adrie Mobil, zahtevala predčasno vračilo posojila v višini dobrih 4,8 milijona evrov. (V to posojilno razmerje so KB Finance vstopile z vednostjo in privolitvijo Sonje Gole. Šlo je za odkup terjatev bank do Sun Rollerja, pri čemer je KB Financam sredstva za ta odkup v višini 4,8 milijona evrov posodila prav Adria Mobil.)

Goletova se je zavedala, da družba Sun Roller zaradi slabe finančne situacije ne bo zmogla posojila KB Financam vrniti predčasno, da bo morala za ta finančna sredstva zaprositi obvladujočo družbo Adrio Mobil, kar se je tudi zgodilo. Pod pretvezo dokapitalizacije je nato Adria Mobil Sun Rollerju najprej nakazala dva milijona evrov, Sun Roller pa je ta znesek kot delno vračilo posojila prenakazal KB Financam. Te pa so nato prejeta sredstva spravile naprej na račun krovne družbe KB 1909.

Direktor obeh podjetij iz italijanske Gorice je bil Boris Peric, s pomočjo katerega si je Sonja Gole zagotovila pravno podlago za nastanek njene terjatve do družbe KB 1909 v višini 2,59 milijona evrov iz naslova navidezne kupoprodajne pogodbe za petodstotni lastniški delež Proteja (zanimivo, da se KB 1909 nikoli ni vpisal v sodni register kot imetnik tega deleža niti te naložbe ni razkril v svojih letnih poročilih) za kupnino v isti višini – 2,59 milijona evrov, kolikor je znašala tudi terjatev družbe Adria Mobil za posojilo, ki ga je Adria Mobil odobrila Sergiu Pelozi.

Goletova je nato še istega dne s Pericem in Pelozo pravno uredila prenos terjate v višini 2,59 milijona evrov z nje na Pelozo, nato pa še s Peloze na družbo Adria Mobil, pri čemer je družba KB 1909 ta denarna sredstva s tremi nakazili v skupnem znesku dva milijona evrov nakazala v dobro družbe Adria Mobil, ki je nakazila knjižila kot delno vračilo po posojilni pogodbi z glavnico 2,59 milijona evrov, ki so jo sklenili s Pelozo, s tem pa je tudi Goletovi glede na njeno posojilno pogodbo s Pelozo kot dejanski upravičenki tega posojila prenehala obveznost vračila dela posojila v višini dva milijona evrov.

S podobnim finančnim vrtiljakom se je nato navidezno »poplačal« tudi preostanek posojila v višini 590 tisoč evrov, ki ga je Adria Mobil odobrila Pelozi, ta pa naprej Sonji Gole. Sodba je glede vseh finančnih mahinacij jasna: Sonja Gole je s temi dejanji lažnivo prikazala, da je prišlo do poravnave obeh kreditov: Adrie Mobil Pelozi in Peloze Sonji Gole, čeprav je finančna sredstva za poplačilo obeh posojil zagotovila Adria Mobil.

Sonja Gole, tako ugotavlja sodišče, si je z opisanimi dejanji na škodo Adrie Mobil pridobila veliko premoženjsko korist v višini 2,59 milijona evrov. Goletova, tako izhaja iz sodbe, je ta odtujeni denar na koncu sicer vrnila družbi Adria Mobil skupaj z zamudnimi obrestmi v dveh delih. Najprej, 14. julija 2016, 1,4 milijona evrov, nato pa še 1. decembra 2023 preostanek v višini 1,35 milijona evrov. Skupaj torej 2,75 milijona evrov.

»Janšev« tožilec iz Trente se je pogodil

Na najvišjo (pogojno) kazen štirih let zapora, če v preizkusni dobi štirih let po pravnomočnosti ne bo izvršila novega kaznivega dejanja, in stransko denarno kazen v višini 135 tisoč evrov je bila po sporazumu z »Janševim« tožilcem iz zadeve Trenta Boštjanom Valenčičem obsojena glavna akterka te kriminalne zgodbe Sonja Gole. Na roke so ji šli tudi pri plačilu denarne kazni, saj bo to lahko poravnala v roku dveh let, v 24 enakih obrokih po 5.625 evrov.

Preostalim trem obtoženim pa so za pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja izrekli nižje kazni. Finančnici Stanislavi Kastelec dve leti zapora pogojno za preizkusno dobo treh let in 67.500 evrov stranske denarne kazni, Borisu Pericu eno leto in šest mesecev zapora pogojno za preizkusno dobo treh let, Sergiu Pelozi pa eno leto in tri mesece zapora pogojno za preizkusno dobo dveh let. Sodba je postala pravnomočna na dan glavne obravnave, 24. septembra 2024, saj so se tako obtoženi kot okrožni državni tožilec izrecno odpovedali pravici do pritožbe.

Na naše vprašanje, zakaj so se na tožilstvu pogodili z obtoženimi za pogojne kazni, zakaj niso vztrajali pri zapornih kaznih in ali je to v skladu s sodno prakso, so nam na specializiranem državnem tožilstvu odgovorili, da je med predkazenskim postopkom in med sodno preiskavo prvoobtožena (Sonja Gole; op. p.) škodo skupaj z obrestmi v celoti poravnala, zato so na tožilstvu pristopili k pogajanjem o priznanju krivde in na koncu sklenili sporazum.

Ne samo, da je Goletova »protipravno premoženjsko škodo poravnala, priznala in obžalovala je storitev kaznivega dejanja, zato je bilo z vidika generalne in specialne prevencije smiselno razmišljati o pogojni zaporni kazni in stranski denarni kazni. SDT je sklenilo sporazum z vsemi obdolženimi. S sporazumom so bile dogovorjene pogojne obsodbe z daljšimi preizkusnimi dobami ter stranskimi denarnimi kaznimi v skupni višini preko 200 tisoč evrov.«

Na tožilstvu še pravijo, da se je zaradi sklenjenega sporazuma znatno skrajšal kazenski postopek, s tem pa tudi stroški njegove izvedbe. Na naše izrecno vprašanje, kdo od tožilcev je imel konkretno zadevo in se na koncu pogodil, nam na SDT niso odgovorili.

Da je bil to »Janšev« tožilec Boštjan Valenčič, je postalo jasno šele iz sodbe, ki smo jo po več mesecih s posredovanjem informacijskega pooblaščenca vendarle pridobili z okrožnega sodišča v Ljubljani (več o tem v posebnem okvirju). Mimogrede: na tožilstvu nam niso želeli posredovati niti opravilne številke zadeve, kaj šele sodbe, in so se pri tem izgovarjali na državnotožilski red in varstvo osebnih podatkov.

Vaš kanal

Štiri mesece pred izdano obsodilno obsodbo, 29. maja 2024, je v ArtCaffeju Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu Sonjo Gole na pogovornem večeru pod naslovom Brez filtra z Anušo gostila Anuša Gaši, priložnostna voditeljica, sicer pa dolgoletna piarovka, dogodek pa je predvajala lokalna televizija Vaš kanal. Zbranemu občinstvu so Goletovo predstavili kot »eno najuglednejših slovenskih gospodarstvenic«.

Sveža upokojenka je v pogovoru pred nabito polnim avditorijem spregovorila o svoji bogati in dolgi karieri, prelomnih obdobjih v razvoju podjetja, izzivih in pasteh na poti navzgor, ni pa se ogibala niti vprašanjem o odnosu slovenske politike do gospodarstva in nacionalnih interesov.

Pogovor je bil nemara njen najbolj oseben, zato so se njena sporočila obiskovalcev zelo dotaknila, kar so kazali tako s pristnim in gromkim smehom kot tudi s kako potočeno solzo, je dogodek na svoji spletni strani opisala Gašijeva. Med občinstvom, kot je razvidno s fotografij, je sedela tudi poslanka NSI Vida Čadonič Špelič.

Spomladi 2024 je Sonja Gole zaključila svojo dolgoletno poslovno kariero v Adrii Mobil in odšla v pokoj. Pri prodaji podjetja francoskemu Triganoju je leta 2017 v žep pospravila dobrih 23 milijonov evrov. Tri milijone več kupnine od nje je prejel Herman Rigelnik (26 milijonov evrov), ki ji je preko ACH pomagal sprivatizirati novomeško podjetje.

Čeprav je Adrii Mobil skupaj z obrestmi vrnila z gospodarskim kriminalom povzročeno škodo v višini 2,75 milijona evrov in čeprav je morala plačati še 135 tisoč evrov stranske kazni, ji je še vedno ostalo dobrih 20 milijonov evrov, pa še v zapor za štiri leta ji ne bo treba, če v štirih letih ne bo izvršila novega kaznivega dejanja.?

Prikrivanje z razlogom?

Urad predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, predsednik sodišča Marjan Pogačnik in vodja službe za sodno upravo in zadeve skupnega pomena Beti Potparić, sta devet mesecev in pol pred javnostjo poskušala prikriti pravnomočno obsodilno sodbo v imenu ljudstva (!). Prvega oktobra lani smo se na urad predsednika obrnili s prošnjo, da nam posredujejo pravnomočno obsodilno sodbo zoper nekdanjo direktorico Adrie Mobil Sonjo Gole in še tri druge osebe, ki je bila izrečena teden dni pred tem, 24. septembra 2024.

Prej omenjena Beti Potparić, uradna oseba po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je z odločbo 7. oktobra lani zavrnila našo zahtevo, ker v navedeni zadevi sodba še ni bila vročena vsem strankam postopka. Podoben odgovor smo dobili še nekajkrat v naslednjih štirih mesecih, saj so na sodišču očitno imeli težave pri vročanju sodbe.

Okrožno sodišče Ljubljana

Sredi februarja letos so nam sodbo vendarle poslali, a je bila ta močno počrnjena (faksimile 1). Sklicevali so se na zakon o varstvu osebnih podatkov in tako iz sodbe izločili vse domnevno varovane podatke, tudi imena in priimke vseh štirih obsojenih.

Zoper odločbo in prejeto anonimizirano sodbo smo se pritožili na urad informacijskega pooblaščenca, saj so poleg osebnih podatkov na sodišču neupravičeno prikrili še celo kopico drugih navedb, celo imena pravnih oseb, za kar nimajo podlage v zakonu o varstvu osebnih podatkov, na katerega so se sklicevali. Poleg tega pa je v omenjeni zadevi šlo za hujše oblike gospodarskega kriminala, zato obstaja javni interes, da se javno razkrije neanonimizirana sodba.

Informacijski pooblaščenec je naši pritožbi ugodil, odpravil odločbo sodišča in zadevo vrnil sodišču v ponovno odločanje z napotilom, da v ponovljenem postopu vnovič pretehta med varstvom osebnih podatkov na eni ter interesom javnosti na drugi strani. Potparićeva pa je v novi odločbi s 5. maja letos še kar vztrajala, da ne obstaja javni interes niti po razkritju imen in priimkov pravnomočno obsojenih. Da bi morala biti podana izjemna medijska odmevnost zadeve, česar pa po njenem v tem primeru naj ne bi bilo.

Ob tem pa je še navrgla, da prosilec (novinar) že razpolaga s podatki o obdolženih, saj je imel možnost spremljanja sodnega postopka. Odločbi informacijskega pooblaščenca je sledila le v delu, da se razkrijejo imena pravnih oseb (namesto črnine je za prikrivanje podatkov v sodbi tokrat uporabila belino!, glej faksimile št. 2), s čimer, tako Potparićeva, se posredno razkrivajo tudi obtoženi v zadevi, da lahko novinar v okviru raziskovalnega novinarskega dela pride tudi do navedenih osebnih podatkov.

Okrožno sodišče Ljubljana

Ker je šlo za neresnično in za lase privlečeno argumentacijo, za dobesedno norčevanje, še posebej v delu, ko je Potparićeva zapisala, da ni bilo medijske odmevnosti zadeve, čeprav je o obsodilni sodbi pisalo kar nekaj slovenskih medijev, vključno s STA, vsi pa so se pri tem sklicevali na poročanje Žurnal24, ki pa je sodbo opisal le v nekaj stavkih in se v zadevo ni poglobil, je sledila nova pritožba informacijskemu pooblaščencu, ki nam je še enkrat (delno) ugodil in tokrat z odločbo z dne 17. junija 2025 sam opravil test javnega interesa ter sodišču naložil, da nam mora v roku enega meseca poslati še podatke o imenih in priimkih obtoženih.

Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes: »Gre za razkritje informacij, ki bi koristile javnemu vedenju, s čimer bi se omogočila nadzor in sodelovanje javnosti pri tematikah, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo (gre namreč za tematiko gospodarskega kriminala).«

15. julija 2025, natanko devet mesecev in pol po naši prvi zahtevi za posredovanje sodbe, nam jo je Beti Potparić z okrožnega sodišča vendarle poslala v neanonimizirani obliki (faksimile št. 3). Ker jo je v to dobesedno prisilil informacijski pooblaščenec.