Izvršni odbor DeSUS je na današnji seji sklenil svetu stranke predlagati, naj DeSUS izstopi iz vladne koalicije, je v izjavi za javnost po seji odbora povedal predsednik stranke Karl Erjavec. Za izstop so bili vsi člani izvršnega odbora. Vseeno Erjavec upa, da bo s koalicijo še naprej "konstruktivno sodeloval".
O sklepu bo odločal še svet stranke, in sicer 6. maja.Izvršni odbor stranke je po besedah Erjavca sklep sprejel soglasno. Kot vzroke je vnovič navedel nestrinjanje s pokojninsko reformo in odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučan. Poudaril je, da se bo DeSUS kljub temu trudila konstruktivno sodelovati v državnem zboru, sicer pa se je zavzel za predčasne volitve.
Danes pred sejo izvršnega odbora se je sicer sestal s premierom Borutom Pahorjem, ki pa po besedah Erjavca dvomi, da bi se bili poslanci pripravljeni sami razpustiti. S premierom sta preučevala možnosti za rešitev nastalega zapleta, vendar pa pogovor "ni prinesel nobenega napredka". Pahorju je dejal, da je bil DeSUS ves čas mandata v podrejenem položaju in da njihovi predlogi, tudi če so bili dobri, niso bili sprejeti.
Tudi glede pokojninske reforme sta po besedah Erjavca ugotovila, da ni možnosti za zbližanje stališč. Pričakoval je namreč vsaj to, da bi premier skušal preprečiti referendum o pokojninski reformi, ki po Erjavčevi oceni nima velikih možnosti za uspeh.
Kot je pojasnil, so izvršni odbor stranke in tudi nekateri pomembni funkcionarji stranke odločitev, da izvršni odbor predlaga svetu stranke izstop iz vladne koalicije, sprejeli soglasno. "Vsi smo mnenja, da stranka DeSUS ne more več sodelovati v tej koaliciji, kjer tudi ni posluha za poštenje," je poudaril Erjavec. Ob tem je omenil delo Trobec Bučanove, ki je po njegovih besedah skušala svoje delo opravljati pošteno.
Tudi glede pokojninske reforme je predsednik DeSUS dejal, da so se v koaliciji dolgo časa usklajevali, vendar ni bila upoštevana "niti ena pripomba stranke". Prav tako ni bil upoštevan predlog, ki ga je Erjavec podal skupaj s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem.
Če bo prišlo do referenduma in bo pokojninska reforma padla, se po njegovih besedah postavlja tudi vprašanje opravilne sposobnosti vlade. Manjšinska vlada po njegovem nima veliko možnosti, da bi zaključila mandat. "Odhod DeSUS iz vlade je prvi korak k deblokadi vlade, naslednjega pa mora storiti predsednik vlade," je še povedal Erjavec.
Današnje novinarske konference so se sicer med drugim udeležili tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnić, vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec in ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v odstopu Duša Trobec Bučan.
Vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec je povedal, so bili na seji prisotni tudi vsi njihovi poslanci, ki so podprli sklep. Opozoril je, da jih je predsednik DZ Pavel Gantar "dvakrat v medijih metal iz koalicije, a ne vem, na osnovi kateri pristojnosti".
Duša Trobec Bučan pa je poudarila, da jo je predsednik vlade Borut Pahor sicer z besedami vedno podpiral, vendar je to za delo ministra po njeni oceni premalo. "Rabila bi širšo podporo, a me je predsednik vlade podpiral toliko, kot mu je bilo dopuščeno," je poudarila.
Kot je povedala, sta se v ponedeljek s Pahorjem pogovarjala večkrat in Pahor ji je predlagal, naj s svojo odločitvijo počaka. Vendar pa tudi danes meni, da "se je odločila prav, ker če dela ne moreš opravljati tako, da ima dodano vrednost, je bolje, da se svoji funkciji odpoveš".
Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je po seji izvršnega odbora povedal, da se s tem končuje "eno obdobje njegovega političnega udejstvovanja". Kot je pojasnil, bo njegov odstop, če bo svet stranke podprl predlog o odhodu, del običajnega postopka.
Svoje delo sicer ocenjuje kot uspešno, napoveduje pa, da bo ostal v politiki. Računa namreč, da bo stranki na volitvah dobro kazalo in bo morda zasedel kakšno drugo funkcijo.
O sklepu izvršnega odbora stranke bo 6. maja odločil še svet stranke. Gre sicer za najvišji politični organ DeSUS med kongresoma in se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Sestavlja ga 40 na kongresu izvoljenih članov iz teritorialnih organizacij ter člani po funkcijah - predsednik stranke, podpredsedniki, generalni sekretar, predsedniki pokrajinskih odborov, poslanci, ministri in državni sekretarji ter drugi nosilci javnih funkcij, ki so člani stranke.