Dala je intervjuje o svoji sedanji vlogi matere, o svojih bodočih obveznostih in življenju ob strani moža, ki bo zasedal najpomembnejši izvršni položaj na svetu. Bolj malo pa je bilo povedanega o zelo posebni državi, iz katere prihaja: Sloveniji.
Že več kot desetletje obiskujem Slovenijo in delam na raznih projektih v tej državi, zato upam, da lahko zapolnim to praznino. Mnogi jo zamenjujejo s Slovaško, približno dvakrat večjo državo z zelo podobno zastavo in imenom, a z zelo drugačnim jezikom in zgodovino. Deželi loči Avstrija, njuni prestolnici, Ljubljana in Bratislava, sta 450 kilometrov narazen.
Po zgodovini, geografiji in pomenu se imajo državljani te izredno lepe države za Srednje Evropejce. Slovenija je malce manjša od ameriške zvezne države New Jersey in skoraj tako velika kot Izrael. Antropološke in arheološke raziskave so odkrile skupne korenine z Benetkami in prebivalci Benečije. Majhnosti ne gre enačiti z nepomembnostjo. Male države, tudi nekdanja Beneška republika, so postale pomembni pozitivni vzori svetu. Slovenija je veliko večja od Hongkonga ali Singapurja, ki zasedata najvišje položaje na lestvicah ekonomske svobode in dinamizma.
Slovenija je članica Nata in Evropske unije, letos pa bo minilo deset let, odkar je postala del schengenskega območja. To skupino tvori 26 evropskih držav, ki so uradno ukinile potne liste in druge oblike mejnega nadzora na notranjih mejah območja. Slovencev je okoli dva milijona, davčno breme je visoko, okoli 45 odstotkov BDP. Po tradicionalnih statističnih standardih za merjenje neenakosti, denimo po Ginijevem koeficientu, je Slovenija ena dohodkovno najbolj enakih držav sveta in je celo pred skandinavskimi državami. A relativna varnost, ki jo zagotavlja država, ima svojo ceno. Ima družbo, ki je nagnjena k izogibanu tveganju, po demografski rasti je pri dnu lestvice in že zdaj ima eno najstarejših prebivalstev sveta,
Nizka stopnja rasti prebivalstva in starajoče družbe v majhnih državah niso redek pojav. Singapur je en primer, pa je rastel neprimerno hitreje od Slovenije. Pred tremi desetletji sta imeli državi približno enak BDP in BDP na prebivalca. Danes je singapursko gospodarstvo skoraj trikrat večje od slovenskega. Tisti, ki se v razumevanju narodov osredotočajo bolj na politične in intelektualne korenine, se spomnijo, da je bil Thomas Jefferson dobro seznanjen z nekaterimi običaji Carinthie ali Koroške, severne regije, ki si jo Slovenija deli z Avstrijo. Jefferson je prebral Šest knjig o republiki Francoza Jeana Bodina (1530-1596), kjer je med drugim izvedel, kako so Slovenci izpeljali svojo »inavguracijo«, ustoličenje koroških vojvod. Obred je bil poln simbolizma, osredotočenega na soglasje, delitev moči in služenja vsem, tudi navadnim ljudem; vojvoda se je moral za ceremonijo obleči kot »mož iz ljudstva«.
Rastoče število intelektualcev podjetnikov se trudi premakniti Slovenijo proti bolj svobodnim in bolj uspešnim obzorjem. A intelektualna scena je tako očitno pristranska do korporativizma in načrtno vodenega gospodarstva, da njihovo delo ni enostavno. Da bi spreminjali javno mnenje, v Inštitutu Karantanija, poimenovanem po Jeffersonovi Karantaniji, pridno izdajajo temeljne knjige, ki promovirajo načela svobodne družbe, od del Frederica Bastiata do del ekonomistov avstrijske in čikaške šole, pa tudi nekatere dela z globljim zgodovinskim pomenom. Eno takih je bil prevod Novega razreda Milovana Đilasa, ki napada hipokrizijo socialističnih elit in prinaša tudi mnoge lekcije za današnji čas.
Karantanijo vodi Lovro Šturm, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in nekdanji minister za pravosodje. V Sloveniji in v regiji uživa široko spoštovanje, leta 2012 ga je Evropska unija imenovala tudi za Državljana Evrope. Poleg izdaje in promocije več kot dveh ducatov knjig je Karantanija sprožila pobudo za ozaveščanje srednješolcev z izobraževalnimi videi o svobodnem gospodarstvu. Produkcijo teh videov je izpeljala IZZIT.org v okviru Free to Choose Network. Karantanija deluje kot mini fundacija s podpiranjem drugih startupov in iskanjem mladih slovenskih zagovornikov svobode, ki delujejo v think tankih, na univerzah, v semeniščih in v korporacijah. Vseh ne morem omeniti, a ne morem prezreti neutrudnih bratov Steinbacher (Mitje, Mateja in Matjaža), mladih in zagretih zagovornikov svobodne družbe.
Drugi projekt za svobodno gospodarstvo je Katoliški inštitut, ki ga je ustanovila tamkajšnja Katoliška univerza. Ključna posameznika v tem think tanku sta Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof in nekdanji dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, ter dr. Andrej Naglič. Stres je ugleden filozof, Naglič pa je, preden je postal duhovnik, delal pri Inštitutu Karantanija. V mali državi so mednarodna zavezništva ključnega pomena. Katoliški inštitut je vzpostavil formalen odnos z Univerzo Katalonije, Naglič pa je pogost gost na Univerzi Acton, ki jo gosti Inštitut Acton v mestu Grand Rapids v Michiganu.
Inštitut Visio vodi Tanja Štumberger Porčnik, sodelavka Inštituta Cato in soavtorica Indeksa človekove svobode. Minuli september je Visio v sodelovanju z Inštitutom Fraser opravil revizijo slovenske ekonomske politike z namenom povečanja ekonomske svobode. Fred McMahon, ki pri Fraserju vodi te aktivnosti, izpostavlja, da je Slovenija med letoma 1995 in 2008 rasla hitreje kot svetovno gospodarstvo, 69 odstotkov v primerjavi s svetovnim povprečjem 29 odstotkov. Med letoma 2008 in 2014 je trend obrnjen. Slovenski BDP na prebivalca je padel za 9 odstotkov, v svetu pa je v tem obdobju zrasel za 5 odstotkov. Danes je država med najslabše uvrščenimi evropskimi državami, ko gre za kazalce ekonomske svobode. V zadnji raziskavi Inštituta Fraser je pokazala nekaj napredka, a lanski indeks ekonomske svobode, ki sta ga izdala fundacija Heritage in Wall Street Journal, kaže nazadovanje za 3 odstotke po letu 2014. Glavne slabosti so spoštovanje vladavine prava, draga delovna zakonodaja in finančni intervencionizem, kar vse omejuje podjetnike in spodbuja tovarišijski kapitalizem.
Alen Aleksander Klarič vodi Svetilnik, ki ga je nekoč vodila Tanja Štumberger Porčnik. Svetilnik je pobudnik slovenskega dneva davčne svobode in izvaja izobraževalne programe za domače in mednarodne študente. V inštitutu so tudi intelektualni podjetniki v akademski sferi, tak je denimo Blaž Ivanc, profesor prava na Univerzi v Ljubljani. Je strokovnjak za zdravstvo in pravo in trudi se vzpostaviti center za bioetiko. A sile na univerzi so se zarotile proti prizadevanjem za svobodno ekonomijo.
Janez Janša, nekdanji premier in predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), zdaj v opoziciji, je prepričan, da je za Slovenijo najpomembneje, da razbije medijski monopol levice. Med najinim zadnjim pogovorom je opisal Nova24 TV, televizijski program, ki skuša zaobiti osrednje medije. Med mediji, ki so naklonjeni svobodni družbi, sta še dve pomembnejši reviji, Reporter in Demokracija, ter NoviceJutro, slovenska različica Drudge Reporta.
Mnogi nekdanji sodelavci Janševe vlade, denimo nekdanji šef obveščevalne službe Damir Črnčec in Žiga Turk, bivši minister za izobraževanje, znanost in kulturo, so sodelovali v programih ameriških think tankov, usmerjenih v promocijo svobodnega trga. Oba igrata pomembno vlog kot svetovalca vlad v regiji. Posebej Turk je precej časa namenil vzpostavljanju novih projektov think tankov.
Članek o Trumpu mora omeniti tudi poslovneže. Navkljub težavam z regulacijo in okolju, ki se izogiba tveganjem, je moč najti uspešne posameznike. Še bolje bi jim šlo v svobodnejši Sloveniji. Med svojim zadnjim obiskom v Sloveniji sem preživel lepe trenutke v družbi treh takih poslovnežev: Toneta Rodeta, ki vodi pomembno založbo Družina; Tomaža Laha, ustanovitelja in šefa Nektar Nature, ki dobavlja kakovostne sokove hotelom; in Mihe Novaka, ki je ustanovil podjetje za proizvodnjo medicinskega pohištva. Trumpovo predsednikovanje bi zaradi Melanie Trump moralo povečati prepoznavnost Slovenije in dvigniti zanimanje za državo. Poslovneži in intelektualci v tem članku bodo naravni zavezniki nove administracije, ki bodo pomagali odkrivati nove priložnosti za blaginjo Slovenije.
KOMENTAR JE BIL OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI FORBESA
