61 let zapora za člane narko tolpe? Na zatožni klopi tudi Anis Ličina, obraz razbijaških protestov

Najvišje zaporne kazni tožilka Tamara Gregorčič predlaga za obtožene Jureta Močnika, Branka Ščulijo in Svetlana Stjepića, ki naj bi bili po mnenju tožilstva visoko pozicionirani v mamilarski združbi pod vodstvom prvoobtoženega Zupančiča. Za vsakega predlaga devet let zapora in tudi stransko denarno kazen; za Močnika 15.000 evrov, za Ščulijo 10.000 evrov in za Stjepića 10.000 evrov.

Za Anisa Ličino tožilka predlaga šest let zapora in 7000 evrov kazni, za Polonco Nose tri leta zapora in 3000 evrov kazni, za Jerneja Kotnika pet let zapora in 5000 evrov kazni, za Gregorja Mandlja tri leta in 4000 evrov kazni in za Jureta Slavička štiri leta zapora in 4000 evrov kazni. Nadalje, za Samirja Veliča predlaga štiri leta zapora in stransko kazen v višini 3000 evrov, za Elvisa Muriča dve leti zapora in 2000 evrov kazni, enako za Ivana Davida. Za Dejana Šabotića dve leti zapora in 3000 evrov kazni ter za Luko Lazić Korošca tri leta zapora in 3000 evrov kazni.

Tožilka je predlagala tudi podaljšanje hišnega pripor zoper obtožene, saj meni, da so še vedno podane tudi okoliščine ponovitvene nevarnosti. Trenutno so v priporu še Zupančič, Stjepić in Ščulija, hišni pripor zoper Močnika pa je sodišče odpravilo.

Tožilka je včeraj v več ur trajajočem zaključnem govoru izpostavljala dokaze, zbrane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, zaslišanji prič in tudi s pomočjo izvedencev, ki so podkrepili očitana kazniva dejanja iz obtožnice. Podrobno je tudi opisovala, kako je med člani kriminalne združbe potekala komunikacija glede odkupa, načina dostave in plačila različnih vrst droge.

V sklepni besedi je poudarila, da so bila dejanja pod vodstvom Zupančiča in Stjepića storjena v hudodelski združbi, pri čemer so bile vloge oseb določene in porazdeljene, vsi so se tudi zavedali, da sodelujejo v takšni združbi in da s svojimi dejanji izvršujejo kazniva dejanja.

Da je šlo za hudodelsko združbo pa po njenem mnenju med drugim dokazuje tudi to, da so obtoženi komunicirali preko kriptiranih telefonov in v šifrah. Tovrsten način komunikacije je običajen za storilce, ki se ukvarjajo s prepovedanimi drogami, je poudarila. V sklepni besedi je spomnila tudi, da se obtoženim očita kazniva dejanja, ki zaradi samega načrtovanja, priprave in izvedbe zahtevajo sposobnega in prisebnega storilca. Obtoženi so torej razumeli pomen svojih dejanj in ga imeli v oblasti, je dejala.

Postopek zoper prvoobtoženega Zupančiča, domnevnega vodjo mamilarske združbe, je začasno izločen zaradi bolezni Zupančiča in njegove zagovornice. Če Zupančič do 21. julija ne bo obsojen, bo moralo sodišče zoper njega odpraviti pripor in se bo branil s prostosti. Prihodnji teden namreč poteče dve leti, odkar je Specializirano državno tožilstvo vložilo obtožnico, zakon o kazenskem postopku pa določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti.

Prvoobtoženi Zupančič se sicer na ljubljanskem okrožnem sodišču že skoraj leto dni brani očitkov, da naj bi bil domnevni vodja velike kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z mamili. Obtožnica domnevne člane združbe bremeni, da naj bi s trgovanjem s heroinom, kokainom, ekstazijem, marihuano, hašišem in amefetaminom od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov. Obtoženih je bilo 33 oseb, zdaj sodijo še štirinajstim, ki krivde niso priznali, med njimi je tudi Zupančič.

Za predpisana kazniva dejanja je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora. V okviru morebitnega priznanja krivde se je Zupančiču sicer ponujala kazen v višini 9 let in šest mesecev zapora, vendar je Zupančič ni sprejel z navedbo, da ni kriv.

Sojenje se nadaljuje v sredo in v četrtek, obravnave so predvidene tudi v prihodnjem tednu. Pričakovati je, da bo na prihodnjih obravnavah imela zaključno besedo obramba.