Države članice EU smo se danes dogovorile, da bomo zvišale jamstva za bančne vloge fizičnih oseb na najmanj 50.000 evrov, po potrebi pa se lahko države odločijo za še višjo mejo, je danes v Luxembourgu sporočil finančni minister Andrej Bajuk. Slovenija bo, če bo potrebno, zagotovila tudi neomejeno jamstvo, je zagotovil.
Bančni sistem v Sloveniji ni v nikakršnih težavah, stroškov pa praktično ne bo, je učinek današnjega dogovora na Slovenijo pojasnil Bajuk. Slovenija je namreč doslej zagotavljala jamstva za vloge varčevalcev v višini 22.000 evrov, pri čemer znaša povprečna vloga Slovenca okoli 4000 evrov, je dejal minister.
Stabilnost bančnega sistema v Sloveniji je torej dobra, ne bi pa radi videli, da bi se težave zdaj pojavile samo zato, ker bi neka država blizu nas ponujala večje varstvo depozitov, kot jih potrebujemo mi, je povedal Bajuk. To bi lahko povzročilo prenos sredstev iz Slovenije, je dodal, zato so potrebna podobna zavarovanja kot v soseščini.
Italija sicer ponuja jamstvo za okoli 100.000 evrov, Avstrija pa čaka na odločitev Nemčije, ki naj bi kmalu sporočila, kakšen ukrep bo sprejela, je dejal minister. Dodal je, da bo Slovenija pozorno spremljala dogajanje in po potrebi ter tudi pravočasno ukrepala. Če bo to zahtevalo neomejeno jamstvo, tudi te opcije Bajuk ni izključil.
Slovenski bančni sistem sicer ima določene probleme, ker medbančni trg ne deluje in je zamrznjen, je tudi pojasnil finančni minister. Banke so se po njegovem sposobne soočiti s problemi, vendar sistem zavarovanja vlog ne rešuje problema zamrznjenega medbančnega trga. Treba bo priti do rešitev sistemskega značaja, kar pa ni odvisno od Slovenije, je težave na trgih opisal Bajuk.
Namreč, varnost vlog je ena stvar, ki se bo uredila in kjer Slovenija stroškov ne bo imela, druga stvar pa so sistemske rešitve. Te bo treba najti na osnovi skupnih pristopov vseh 27 držav članic EU in Evropske centralne banke (ECB), da se bo ponovno povrnilo zaupanje v finančne trge, pojasnjuje Bajuk.
"EU niso združene države," je tudi poudaril. "EU je 27 držav članic, ki imajo svoje odgovornosti in svoje pristojnosti. ECB in sistem evropskih centralnih bank sta doslej zelo dobro delovala (...), so pa posebnosti vsake države članice. Pri nas je bančni sistem zelo stabilen (...), dejstvo pa je, da smo vsi na eni in isti barki - ne le celotna Evropa, ampak tudi ZDA in druge celine sveta," je povedal Bajuk.
Države članice EU so se sicer danes dogovorile za "usklajen odziv na ravni EU" na trenutno finančno krizo, poudarile pa so tudi, da lahko obstajajo tudi nacionalne posebnosti, zato lahko države odziv prilagodijo svoji individualni situaciji. Predsedujoča, francoska ministrica za finance Christine Lagarde je sporočila, da so se sicer države odločile za minimum jamstev pri 50.000 evrih, veliko držav pa se odloča za jamstva v višini 100.000 evrov. Države so ob tem pozdravile namero Evropske komisije, ki bo kmalu predstavila predlog, ki bi nekako zbližal vse te različne sheme depozitov.
Bančna situacija sicer potrebuje načelni pristop, ta pa obsega naslednje poudarke: intervencije na trgu morajo biti pravočasne in začasne; spoštovati je treba interese davkoplačevalcev; posledice intervencij morajo nositi vsi delničarji; če je potrebno, morajo imeti vlade možnost zamenjave vodstva oziroma uprave; vodilni ne smejo imeti nesorazmernih koristi, zato lahko vlade tudi posredujejo pri nagrajevanju; zaščititi je treba interese konkurentov, še posebej preko pravil državnih pomoči; izogniti se je treba vsem drugotnim učinkom.
Ministri so tudi podprli pakt o stabilnosti in rasti, ki po besedah Bajuka ostaja "veljaven v celoti". Prav tako ostaja relevanten načrt Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve za večjo transparentnost in odgovornost v finančnem sektorju.