V letu 2010 je podpora vladi ves čas padala. Pretresala so jo tudi nesoglasja znotraj koalicije in nekatere afere. Dobila pa je referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in skozi DZ izpeljala pokojninsko reformo. Zaključila je tudi reševanje problematike izbrisanih.
Podpora vladi je v zadnjem letu padla na najnižjo raven v zgodovini. Po anketi Financ je vlado januarja podpiralo 42 odstotkov vprašanih, konec leta pa jo podpira le še 22 odstotkov vprašanih. Podobno kažejo tudi ankete Dela.Prva nesoglasja v koaliciji so se pojavila januarja, ko je računsko sodišče zahtevalo razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca. Vrh DeSUS je zagrozil z izstopom iz koalicije, če bo ta v DZ podprla Erjavčevo razrešitev, vendar je Erjavec odstopil, še preden je DZ glasoval o razrešitvi, DeSUS pa je ostal v koaliciji.
Znova se je v koaliciji zaostrilo aprila, ko je LDS od Pahorja zahtevala, da javno podpre ugotovitve pravosodnega ministra Aleša Zalarja o delovnih kršitvah generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Spor se je končal s tem, da je Pahor Zalarjeve ugotovitve večinoma podprl, LDS pa je ostala v koaliciji.
Julija je DeSUS znova zagrozil z odhodom iz koalicije, in sicer če bo vlada zamrznila rast pokojnin. Zaplet se je po številnih usklajevanjih končal novembra, ko je DZ sprejel zakon, po katerem se pokojnine usklajujejo v višini 25 odstotkov predvidenega usklajevanja. Ni pa zato DeSUS podprl pokojninske reforme in proračunov za leti 2011 in 2012, zaradi česar je bila stranka deležna številnih kritik koalicijskih partnerjev.
Že pred tem je julija iz poslanske skupine DeSUS zaradi nestrinjanja z ravnanjem stranke izstopil Franc Žnidaršič. Oktobra pa je koalicija ostala še brez enega poslanca, saj je iz poslanske skupine SD izstopil Andrej Magajna.
V iztekajočem se letu se je zgodilo pet ministrskih odstopov. Januarja je, kot rečeno, zaradi ugotovitev računskega sodišča odstopil minister za okolje Karl Erjavec. Marca je zaradi afere bulmastifi in domnevnega trgovanja s političnimi glasovi odstopil kmetijski minister Milan Pogačnik.
Aprila je vlada ostala brez Boruta Miklavčiča, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Julija je, domnevno zaradi nestrinjanja s tem, da bi državna podjetja poslovala z družbo Ultra, odstopil gospodarski minister Matej Lahovnik, tik pred koncem leta pa še minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, ki je vozil pod vplivom alkohola.
V začetku leta je začel delovati Nacionalni preiskovalni urad. Že kmalu v začetku leta je v javnost prišla informacija, da je ministrstvo za notranje zadeve prostore zanj najelo pri podjetju Igorja Pogačarja, domnevno povezanim z notranjo ministrico Katarino Kresal in Mirom Senico. Zaradi tega si je Kresalova v DZ prislužila interpelacijo, ki pa ni uspela, vlada pa je Pogačarjevo podjetje uvrstila na listo podjetij, ki ne smejo poslovati z državo.
Oktobra se je v afero vpletla vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic. Slednja je namreč medijem zatrdila, da Vegrad ni obnavljal njene hiše v Murglah, vendar se je pozneje izkazalo, da temu ni bilo tako. Na dan je prišla tudi informacija, da je Dimičeva pri državni NLB dobila posojilo pod zelo ugodnimi pogoji, Dimičeva pa je na koncu odstopila.
Septembra je bil zaradi razpisa o financiranju športnih objektov, na katerem je s stadionom v Stožicah zmagala Mestna občina Ljubljana, interpeliran tudi minister za visoko šolstvo Igor Lukšič, vendar interpelacija ni uspela.
V letu 2010 je vladi skozi parlament uspelo pripeljati zakon o malem delu in pokojninsko reformo, čeprav obema grozi še referendum. Prav tako se je odločila, kaj bo naredila z vladnim falconom oziroma da ga bo prodala. Obiskala je tudi Kočevsko in Belo krajino.
Skozi parlamentarni postopek ji je uspelo pripeljati novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji in omejiti rast plač javnih uslužbencev.
Premier Borut Pahor tudi ocenjuje, da je pod streho spravila dve tretjini izhodne strategije.
Ni pa vladi uspelo z zakonom o Radioteleviziji Slovenija, ki je bil na referendumu, ob sicer nizki volilni udeležbi, zavrnjen z 72 odstotki proti. Je pa s tesno večino dobila junijski referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
V letu 2010 se je sicer vlada sestala na 52 rednih sejah, imela pa je tudi 50 dopisnih sej.