1,6 milijona za tiskovine in pisarniške storitve v UKC

V Reporterju smo v preteklih mesecih že pisali o nekaterih neverjetnih stroškovnih postavkah, ki so si jih v preteklih letih privoščili v ljubljanskem Kliničnem centru. Tokrat smo pod drobnogled tako vzeli stroške, ki so povezani s tiskanjem, fotokopiranjem, graverstvom, vizualnimi komunikacijami ter z nabavo pisarniškega materiala in papirja oziroma s popravilom pisarniške opreme.

Čeprav gre za storitve, ki so skoraj »neopazne«, smo za leto 2011 našteli približno štirideset podjetij, ki so Kliničnemu centu ponudila omenjene storitve. Znesek, ki smo ga sešteli, je znašal 1,6 milijona evrov. Ob tem se sprašujemo, zakaj tolikšni zneski.

Vprašanje smo poslali tudi v Klinični center, od koder so nam odgovorili, da so s firmami, s katerimi so sklenili pogodbe, vredne več kot 50 tisoč evrov, sodelovali glede tonerjev, etiket, obrazcev, pisarniškega materiala in CD za digitalne rentgenske aparate. Posebej so ob tem poudarili, da se je znatno povečala poraba kartic lidco. Na vprašanje, ali ni strošek v višini 1,6 milijona evrov pretiran, pa so komentirali, da je promet skupine glede na leto 2010 povečan za (samo) 2.634 evrov.

Pogledali smo na seznam največjih prejemnikov sredstev pri tiskovinah in pisarniškem materialu. Največji dobitnik sredstev, ki je v blagajno pospravil skoraj tretjino celotnega zneska, je Državna založba Slovenije pod vodstvom Bojana Petana. V letu 2011 je po naših zanesljivih informacijah od Kliničnega centra prejela 510.405 evrov. V UKC so to zanikali, češ da je šlo za nižji znesek, v višini 323 tisočakov za tonerje, etikete in obrazce. Supervizor nam nazadnje ponudi še drugačno oceno, nekakšen vmesni znesek v višini 438 tisoč evrov.

Dokaj visoke račune je DZS izdala Kliničnemu centru tudi v preteklih letih. Leta 2009 je šlo za približno 300 tisoč evrov, leta 2010 pa za okoli 500 tisočakov evrov. Skupno je bilo v zadnjih devetih letih nakazil na relaciji UKC–DZS za 3,3 milijona evrov. Iz UKC so nam potrdili, da je DZS dobivala posle po javnih razpisih, tako kot tudi vse druge firme, za katere je znesek presegel 50 tisoč evrov.

Podobnih poslov z nekoliko manjšimi zneski so se veselila tudi druga podjetja. Podjetje Extra lux, ki dobavlja pisarniški material (pisala, računalniški pribor in podobno), je lani po naših informacijah od UKC zaslužilo 391 tisoč evrov. Iz UKC pa so nam sporočili, da je realni znesek za 27 tisočakov še višji od navedenega. Poslovanje s Kliničnim centrom pa je bilo za Extra lux samo drobec vsega lanskega poslovanja z javnimi ustanovami: od njih je namreč omenjeno podjetje prejelo samo v lanskem letu pet milijonov evrov (leta 2010 je proti podjetju Extra lux urad za varstvo konkurence uvedel postopek).

Za sklep smo našteli še nekaj podjetij iz iste panoge, ki so od UKC lani prejela več kot 50 tisoč evrov. To so Tiskarna DTP (109 tisočakov), Birosistemi Čebela Bojan (87 tisočakov), podjetje Animus (87 tisočakov), Drugo tiskanje Jože Mamič (63 tisočakov) in Abo, d. o. o. (slabih 59 tisočakov). Tudi pri teh stroških so nas iz UKC demantirali: trdijo namreč, da so podjetju Birosistemi Čebela Bojan nakazali vsega 3.158 evrov, podjetju Abo grafika pa 45 tisoč evrov.

S podjetjema Animus in Drugo tiskanje Jože Mamič pa naj bi UKC, po odgovorih sodeč, sploh ne sodeloval. Zato smo naše ocene preverili tudi na Supervizorju … z zanimivimi ugotovitvami. Po Supervizorju je namreč podjetje Birosistemi Čebela Bojan lani od UKC prejelo slabih 80 tisočakov, blagajna podjetja Abo je bila bogatejša za 52 tisočakov, podjetje Animus je prejelo 87 tisočakov, podjetje Drugo tiskanje Jože Mamič pa je bilo lani deležno 47 tisočakov iz UKC.