Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence sicer določa, da lahko urad podjetju, ki ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil, naloži denarno kazen v višini do enega odstotka njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kar naj bi v konkretnem primeru znašalo skoraj 530.000 evrov.
Urad naj bi se za "milejšo" kazen odločil, ker je Pro Plus po začetnih zapletih sodeloval v preiskavi in ker je takšno kazen izrekel prvič od uveljavitve zakona. Da je urad naložil denarno kazen podjetju Pro Plus, je za časnik v četrtek potrdil tudi direktor UVK Damjan Matičič.
Šlo je sicer za preiskavo, za katero se je urad odločil na podlagi prijave konkurenčnih televizijskih hiš, in sicer TV3 in Televizije Slovenija, ki sta Pro Plusu očitali, da zlorablja svoj domnevno prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja.
Čeprav so pri Pro Plusu že lani zagotavljali, da nobena oseba ni ovirala preiskovalnih dejanj UVK, uslužbencem urada naj ne ni bilo nemudoma omogočeno zavarovanje dokazov - pisarne so lahko zapečatili šele uro in pol po vstopu v medijsko hišo.
Čeprav pri UVK, ki mora postopek končati v dveh letih, zagotavljajo, da so njihovi uslužbenci pridobili soglasje zaposlenih v Pro Plusu za pregled njihove službene elektronske pošte, ki se je nanašala na poslovanje podjetja, je Pro Plus po opravljeni preiskavi sprožil postopek pri informacijskem pooblaščencu zaradi domnevne kršitve varstva osebnih podatkov, saj naj bi varuh konkurence pri zasegu elektronske korespondence kršil komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Kot so za Dnevnik pojasnili v uradu informacijskega pooblaščenca, je ugotovitveni postopek končan, dokončni upravni akt, s katerim bo znano, ali je UVK v svoji preiskavi ravnal v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov, pa bodo izdali v začetku prihodnjega meseca.