21. Andrej Saje
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference

Medijem zunaj cerkvenega okvira še naprej ne daje intervjujev, čeprav je pred leti kot tiskovni predstavnik slovenskih škofov tem svetoval več odprtosti. V javnih nastopih ostaja zadržan, zaradi česar se po mnenju nekaterih v Cerkvi ne čuti dovolj, da bi bil – tako kot kak ljubljanski škof pred njim – glava Cerkve na Slovenskem.

Pred referendumom je v prostore tednika Družina pripeljal voditelje največjih verskih skupnosti v Sloveniji, ki so podpisali izjavo, v kateri so pozvali vernike, naj glasujejo proti uzakonjanju pomoči pri samomoru.

Novomeški škof msgr. Andrej Saje je zaostril besednjak v odnosu do države, saj še vedno ne omogoča pokopa posmrtnih ostankov 3450 roških žrtev. Lani so bili domala v konspiraciji pripeljani iz garaže kočevske komunale v škofjeloško kostnico.

Ob 80. obletnici izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne je ob grobišču oziroma morišču v pridigi dejal, da sprave ne more biti brez resnice: »Odpuščanja ne more biti brez priznanja krivde. Spoštovanja do mrtvih ne more biti, če jih ne pokopljemo z dostojanstvom. Danes zato ponovno pozivamo odgovorne, da storijo, kar je prav: To pomeni, da jasno in javno obsodijo zločine, ki so se zgodili tukaj; da operejo madež s spomina nedolžno pobitih in da poskrbijo za dostojen pokop teh žrtev. Kot najbolj dostojen kraj za to vidimo ljubljanske Žale.«

22. Andrej Ribič
predsednik uprave Darsa

Primož Lavre

Na vrhu Družbe za avtoceste RS (Dars) upravlja več kot pol milijarde evrov letnih prihodkov (584 milijonov evrov prihodkov in 160 milijonov evrov čistega dobička v letu 2024), ki se tja stekajo od pobranih cestnin. Ribič velja za tesnega zaveznika sedanjega premierja še iz časov, ko je vodil Elektro Ljubljana, Robert Golob pa je bil na čelu Gen-I.

Tako kot Golob ima tudi Ribič dobre zveze z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Še iz časov stranke Zares, katere eden od ustanovnih članov je bil, pa je Ribič povezan tudi z Gregorjem Golobičem, ki pa ga je v zadnjih letih po političnem vplivu prerasel, saj je že pred volitvami leta 2022 veljal za glavnega kadrovika v Gibanju Svoboda. Poleg vodenja Darsa pa je Andrej Ribič tudi predsednik nadzornega sveta Elesa.

23. Aleksander Mervar
direktor Elesa

Robert Balen

Po kar burnem letu 2024, ko je bil potencialni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne za kratek čas glavna tema v državi, nato pa je del javnosti razburila še njegova študija o energetskih potrebah Slovenije, je bil šef Elesa v lanskem letu javno manj izpostavljen. Tiho je opravljal svoje delo šefa podjetja, pristojnega za upravljanje prenosnega elektroomrežja, in le občasno opozarjal na zgrešene predstave številnih Slovencev, vključno s politiki, glede aktualnega stanja slovenske energetike in njene prihodnosti.

Ob koncu leta 2025 poudarja nujnost vlaganj v pametna energetska omrežja, ki bodo, pravi Mervar, »sestavljala hrbtenico zelenega prehoda«. Naše energetske potrebe so se skozi preteklo stoletje, sploh pa v tem tisočletju, drastično spremenile in sedanja omrežja niso najbolje pripravljena na izzive, ki prihajajo.

Po izobrazbi je Mervar ekonomist, a si je kariero ustvaril v energetiki in od leta 2013 vodi Eles. Vlade se menjajo, on pa se spretno ohranja na položaju. Ga v prihodnjem letu spet čaka boj za »preživetje«?

24. Erik Brecelj
predsednik strateškega sveta za zdravstvo

Primož Lavre

»Blokira se finale reforme zdravstva. Dela se vse, da ne pride do sprememb, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje lahko spremljal cene in jih tam, kjer so previsoke, nižal. Kdor bo zablokiral zakon, je za to plačan,« je nedavno brez dlake na jeziku dejal prvi strateg zdravstvene politike, sicer specialist splošne in abdominalne kirurgije Erik Brecelj.

Napoveduje, da bo treba začeti ocenjevati precenjenost oziroma podcenjenost posameznih storitev. Meril je na predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vlada sprejela junija, vendar še kar čaka na obravnavo. Tudi nekateri drugi so v zadnjem času ob sproženih aferah v zdravstvu izpostavili, da so nujne spremembe tudi pri plačniku zdravstvenih storitev.

Resnično nepojmljivo in vsa leta resnično je, da ljudje v ta zavod vplačujemo zahtevan denar, oni pa nam zdravstvenih storitev vse prevečkrat ne plačajo, ker niso opravljene.

25. Joc Pečečnik
predsednik SBC

Primož Lavre

Kot predsednik najglasnejšega kapitalskega združenja – Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) – si je v zadnjem času še nekoliko okrepil družbeni in politični vpliv, čemur priča tudi njegova udeležba na poroki leta Roberta Goloba in Tine Gaber v začetku septembra v Strunjanu.

Decembra je imel SBC že 500 članov, poleg predsednika (Pečečnika) imajo tam glavno besedo še dva podpredsednika (Igor Akrapovič in Marko Bitenc) in 11-članski upravni odbor. V SBC so bili še v začetku lanskega leta zelo kritični do aktualne vlade; Pečečnik je Robertu Golobu v odprtem pismu izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razširjene korupcije v državi, zaradi česar so državljani in podjetniki prekomerno obremenjeni z davki.

Po udeležbi na Golobovi poroki Pečečnik ni bil več tako glasen, kar je v delu javnosti vzbudilo sume, da je z oblastniki v zakulisju sklenil kako kupčijo. Predsednik SBC, ki je obogatel z igralnimi avtomati, je v zelo dobrih odnosih tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar – njenemu uradu je posodil unikatno delovno mizo.

26. Jernej Vrtovec
poslanec, predsednik NSI

Primož Lavre

Septembra je bil izvoljen za predsednika Nove Slovenije, ki jo je prevzel iz rok evropskega poslanca Mateja Tonina. Z njegovo izvolitvijo je zadovoljen tudi prvak SDS Janez Janša, saj se mu je Tonin zameril zaradi sklepa, da ga ne bodo več podprli za mandatarja.

Vrtovec je bolj pragmatičen in dopušča sodelovanje z vsemi, s katerimi bi lahko oblikovali razvojno koalicijo. Kmalu za tem se je sešel z novo predsednico SLS Tino Bregant in predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem ter z njima podpisal sporazum o nameri oblikovanja skupne liste. Tako glasovi strank, ki ne bi dosegle parlamentarnega praga, ne bi šli v nič. Seveda pa jih zdaj čaka naporno sestavljanje liste.

V državnem zboru Vrtovec vodi komisijo za nadzor javnih financ, kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb pa je med ovadenimi poslanci, ki so se na policiji zanimali, ali prisluškuje telefonskim številkam, med katerimi nekatere pripadajo njihovim veljakom.

27. Janja Božič Marolt
direktorica Mediane

Sašo Radej

Že dolgo vodi Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, s katerim meri tudi javno podporo političnim strankam in politikom, rezultate pa objavljajo najpomembnejši mediji v državi: RTV Slovenija, POP TV in Delo. S tem tudi pomembno vpliva na izbiro volivcev, ki se bodo 22. marca podali na državnozborske volitve. To ni pomembno le za dve največji stranki, ampak tudi za manjše stranke, ki imajo možnost, da se (spet) uvrstijo v parlament.

Mnogi ji zato očitajo, da bolj kroji kot meri javno mnenje. Občasno tudi poslovno sodeluje s posameznimi strankami, ki jim potem meri podporo. Vsekakor pa je z anketo zgrešila ob referendumu o pomoči pri končanju življenja, saj je izmerila dvotretjinsko podporo zakonu, ki so ga nato volivci zavrnili.

28. Nika Kovač
direktorica Inštituta 8. marec

Šimen Zupančič

V letu 2025 si je utrdila položaj kot ena najprepoznavnejših slovenskih aktivistk svoje generacije, in če bo pobuda za varen splav v vseh državah članicah EU njen labodji spev v vlogi aktivistke, se bo Nika Kovač poslovila na vrhuncu. S kampanjo My Voice, My Choice je šla v Bruselj in Evropsko komisijo pripravila do tega, da jo mora upoštevati: pohvali se lahko z več kot milijonom zbranih podpisov in podporo Evropskega parlamenta resoluciji, ki krepi podporo pobudi njenega Inštituta 8. marec za reproduktivno svobodo v Evropski uniji.

Njeno leto 2025 je minilo v znamenju potovanj med Brusljem in Ljubljano, v prihajajočem letu pa se bo po lastnih besedah umirila. Če, seveda, ne pride do spremembe oblasti in se na oblast spet zavihti »mucek«, kot Kovačeva pravi Janezu Janši. Nika Kovač ima velik vpliv na levo volilno telo, kar je najočitneje demonstrirala ob referendumu o vodah leta 2021, sama pa se v aktivni politiki ne vidi.

29. Matej Arčon
minister za Slovence po svetu, podpredsednik vlade

Primož Lavre

Velja za desno roko premierja Roberta Goloba, saj sodelujeta še iz mestne občine Nova Gorica. Tam je bil Arčon župan, Golob ga je podpiral kot mestni svetnik, po odhodu z županske funkcije pa zaposlil v družbi Gen I. Tudi v stranki Gibanje Svoboda je Arčon najprej opravljal funkcijo generalnega sekretarja, zdaj je njen podpredsednik.

V vladi je prevzel položaj ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, premier pa ga je povišal v podpredsednika vlade, zadolženega za komuniciranje z javnostmi. Arčon pogosto v imenu vlade nastopa tudi v televizijskih oddajah in strankarskih soočenjih.

30. Bojan Kumer
minister za okolje, podnebje in energetiko

Robert Balen

Od leta 2009 je delal v podjetju Gen-I, kjer je bil dolga leta šef prav predsednik vlade in Svobode Robert Golob. Uživa vso njegovo podporo. Ni nepomembno, da sta bila sodelavca tudi z direktorjem Gen energije Dejanom Paravanom, nosilcem projekta JEK-2. Možnost, da bo nadaljeval delo tudi v naslednjem mandatu, je realna, kandidiral je za evropskega poslanca.

Lani mu je uspelo uveljaviti podnebni zakon, ki smo ga čakali desetletje in pol. Vanj smo v naš nacionalni zakonodajni pravni red prenesli evropske zaveze. Želel ga je sprejeti prej in precej bolj ambicioznega, priznava. Vključuje več mehkih, a po njegovih besedah nujno potrebnih vsebin: uvedbo podnebnega tedna, podnebni dan, ozaveščanje, dvoletno poročilo podnebno ogledalo, ki mu bodo sledili ukrepi, ki se bodo morali izvajati. Prebivalci jih bomo občutili.

Kako kaže JEK-2? Uspelo mu je podaljšati obratovanje krške nuklearke za 20 let. Začeli so gradnjo odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke. Slovenija za zdaj stavi na evropski – francoski model ali pa na ameriški model v povezavi morda s konzorcijem iz Koreje. Minister je zadržan: ne vemo še, nismo še tam, morali pa se bomo odločiti pred referendumom o JEK-2. Obenem se razvija tehnologija malih modularnih reaktorjev in minister jih je imel priložnost videti na Kitajskem, kjer, kot pravi Kumer, delajo ogromne korake naprej.