Da ne bo pomote, javnost je v tem uživala, ne glede na to, kaj se je v reviji napisalo in razkrilo, nič ni bilo dovolj dobro. V teh okoliščinah sem postal kolumnist Reporterja in v tej vlogi sem bil vse do leta 2011, ko sem stopil na politično sceno. In to je bilo spet povezano z Reporterjem. Ta moja neumna epizoda z Državljansko listo me je do leta 2013 stala vse, kar sem do takrat naredil, ostala mi je zgolj in samo še anonimnost. In edino Šurla je bil, izmed vseh urednikov slovenskih medijev, tisti, ki mi je dal novo priložnost.
Morda menite, da pretiravam, toda če vam pojasnim, da sem bil do tedaj eden izmed slovenskih kolumnistov z najdaljšim stažem, in to v časopisu, kjer je bila izjemno huda kolumnistična konkurenca, govorim seveda o Financah, ter da so moji članki praviloma dosegali rekorde v branosti, si lahko zamislite, kako sem se počutil, ko sem v slovenskih medijih bral različne čričke, ki so menili, da so kolumnisti, meni pa se je prostor povsem zaprl. Zaprl se mi je, kot da bi bil kriminalec, se opravičujem, tudi kriminalci so lahko in še vedno direktno z Doba objavljali svoje članke.
Šurla je tedaj prostor ponudil kolumnističnemu truplu ali pa kužnemu psu. A ponudil je še veliko več in v tem se, vsaj pri mojem primeru, skriva zelo pomembno dejstvo, Silvester Šurla je eden redkih urednikov, ki si zasluži ta naziv. Moj vnovični prihod k Reporterju je zaznamovala moja osebna transformacija. Odšel sem v Arhiv Republike Slovenije in tam začel preučevati genezo slovenskih omrežij, njihove instrumente in mehanizme, in če ne bi bilo Reporterja, bi o tem moral molčati.
Reporter je bil tisti, ki je omogočil, da so se razkrile in potrdile zgodbe, za katere je nekoč veljalo, da so stvar duševnih bolezni ali v najboljšem primeru urbanih legend. Še več, omogočeno mi je bilo, da se iz kolumnista spremenim v raziskovalnega novinarja in razkrivam delovanje sivine, ki je ugrabila to državo. To je še ena točka, na kateri lahko potrdim, da je Šurla carski urednik in Reporter pravi medij. Redkokdo bi v svoje vrste poklical Pezdirja in redkokdo bi mu zaupal transformacijo iz kolumnista v raziskovalnega novinarja, zlasti če se preiskuje tako zapletena tema, kot je udbovska ekonomija ali bančna kriminaliteta.
Kaj vam hočem povedati? Z Reporterjem mi je uspelo razkriti marsikatere velike zadeve in pojasniti tok slovenske tranzicije, razmislite o tem, ko boste, vsi vi pametnjakoviči z leve in desne, naslednjič nabijali, da je Reporter desničarska greznica ali udbomafijski bilten iz Murgel. Razmislite o tem, koliko resnice bi bilo zamolčane, če ne bi bilo Šurle in Reporterja!
Rado Pezdir, ekonomist
