Založba je izdala tudi tridelno zbirko vseh desetih Cankarjevih romanov, ki so odslej dostopni tudi kot zvočne knjige.

Tokratna izdaja Erotike prinaša 50 pesmi, ki so izšle v prvi Cankarjevi izdaji leta 1899, ter pesmi, ki jih je Cankar dodal drugi izdaji in je izšla tri leta kasneje. Spremno besedo, ki razkriva širši kulturnozgodovinski pomen Erotike, ki je s svojo provokativnostjo in estetsko inovativnostjo zaznamovala začetek slovenske moderne, je napisal Marijan Dović. Tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je po izidu pokupil vse dosegljive izvode in jih dal nemudoma sežgati. 

Ob letošnji 150. letnici rojstva Ivana Cankarja je Cankarjeva založba izdala tudi posebno integralno izdajo Cankarjevih romanov v treh knjigah: Tujci, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, Gospa Judit, Križ na gori, Martin Kačur, Nina, Novo življenje, Milan in Milena ter nedokončan roman Marta. Z izjemo nedokončane Marte je vseh devet Cankarjevih romanov na voljo tudi kot e-knjiga in zvočna knjiga.

Kot je na današnji predstavitvi povedala Alojzija Zupan Sosič, so Cankarjeva dela še kako aktualna za današnji čas in menila, da lahko čisto vsak Slovenec bere Cankarja. Kot je še dodala, je Cankarjeva aktualnost med drugim tudi v tem, da je že na začetku 20. stoletja v svojih delih obravnaval spolno nadlegovanje. V šestih od desetih romanov je kot glavno in zelo pomembno temo obravnaval spolno nadlegovanje in se takrat kot edini v evropski književnosti ukvarjal tudi z izkoriščanje otroškega dela in kasneje tudi otroškega telesa, je pojasnila.

Pri Cankarjevi založbi je izšel tudi tretji romane Veronike Simoniti Kako umirajo ladje ter romaneskni prvenec Vida Simonitija Optimisti. Zbirka Moderni klasiki je bogatejša za Morilca v meni ameriškega pisatelja Jima Thompsona v prevodu Maje Novak in s spremno besedo Marcela Štefančiča jr.. Thomson, za katerega velja, da je kriminalni roman spremenil v neusmiljeno raziskavo človeške psihe, je s tem dobil prvi prevod v slovenščino.

Izviren in privlačen pogled na zgodovino cenzure v slovenski književnosti 19. stoletja prinaša znanstvena monografija Sočni sadeži prepovedi: cenzura in slovenski literati od Linharta do Cankarja izpod peresa predstojnika Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Dovića.

Roman Kako umirajo ladje je osredinjen na skrite družinske skrivnosti in medsebojna razmerja posameznih nastopajočih, prinaša pa tudi zgodbo slovenske politične preteklosti. Krajevno in časovno je postavljen v Grčijo ter svinčena 70. leta minulega stoletja.

Optimisti, ki so preplet različnih žanrov, od melodrame, ljubezenske zgodbe do kriminalke, se dogajajo na začetku 21. stoletja v Ljubljani, sicer pa je roman, kot je danes povedal avtor, deloma pobeg v iluzijo optimizma iz tistega časa kot deloma tudi portret Ljubljane, glavnega mesta, kjer se skorajda vsi poznajo.

Roman Morilec v meni, ki je doživel tudi filmsko priredbo, se dogaja v 50. letih minulega stoletja, ko je tudi izšel, a po besedah urednika Andreja Blatnika tudi danes ostaja sveže, živahno, berljivo, včasih nekoliko okrutno branje, kar paradoksalno ali ironično zelo dobro sodi tudi v sedanji čas. Po besedah Marcela Štefančiča jr. je Thomson hladnovojni Dostojevski, Morilec v meni pa njegov Zločin in kazen. Glavni lik romana je šerifov namestnik Lou Ford v majhnem teksaškem mestu, a se pod to fasado skriva premeten sociopat s sadističnimi spolnimi nagibi.