vesolje ženska Dobra karma

Opozorilo iz horoskopa za te dni: bodite pozorni ...

4_tanja žagar Svet24.si

Tanja Žagar o pokojni mami

tanja fajon pl1 Reporter.si

Išče se novi mandatar: SD namerava vložiti ...

borut turk Svet24.si

Šestkrat je zabodel partnerko Romano, krivde za ...

Matej Tonin Necenzurirano

Tonin v opoziciji govoril eno, zdaj kot minister ...

paris-hilton, this-is-paris, dokumentarec Odkrito.si

Paris Hilton zaključila 20 let pretvarjanja

peter prevc bobo2 Njena.si

Peter Prevc na rojstni dan pokazal sinovo ...

Magazin

Znanstveniki iz 5000 let stare žvečilke pridobili človeški DNK

Deli na:
Znanstveniki iz 5000 let stare žvečilke pridobili človeški DNK

Umetnikova rekonstrukcija Lole. - Foto: Tom Björklund

Danski znanstveniki so iz več kot 5000 let starega kosa brezove smole, ki se jo je očitno uporabljajo kot neke vrste žvečilko, uspeli pridobiti DNK in ga tudi prebrati. Kamenodobni vzorec jim je dal dovolj informacij, da so razbrali, da je smolo žvečila ženska. Ugotovili so tudi, kaj je nazadnje jedla in kakšne bakterije je imela v ustni votlini.

Prav tako na podlagi vzorca domnevajo, da je verjetno imela temne lase, temno polt in modre oči. Genetsko je bila tako bližje lovcem-nabiralcem iz celinske Evrope kot tistim, ki so pred dolgimi tisočletji živeli v Skandinaviji, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še ugotovili znanstveniki.

"To je prvič, da se je celotni človeški genom pridobil iz česa drugega kot človeških kosti," je za AFP povedal Hannes Schroeder iz univerze v Koebenhavnu, soavtor študije, objavljene v publikaciji Nature Communications.

Vzorec kamenodobne žvečilke so odkrili med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na jugu Danske. Po besedah enega izmed avtorjev študije Tehisa Jensena, gre za edinstveno najdišče. "Skoraj vse je zapečateno v blatu, kar pomeni, da je raven ohranjenosti organskih ostankov absolutno fenomenalna," je dejal.

Raziskovalci so odkrili tudi sledi rastlinskih in živalskih DNK oz. lešnika in race. To je potrdilo to, kar so arheologi že vedeli o ljudeh, ki so pred 5000 leti živeli na območju Syltholma.

Ni pa znanstvenikom jasno, zakaj je kamenodobna Skandinavka žvečila brezovo smolo. Tako lahko le ugibajo, ali je to počela za to, da bi iz nje naredila neke vrste lepilo, da bi si očistila zobe ali pregnala lakoto. Ali pa jo je morda preprosto žvečila tako, kot danes žvečimo žvečilke.

Loading...