ženska Dobra karma

Posebna masaža intimnega predela prebudi vse ...

ttt Svet24.si

Želela se je ločiti, sodil ji je z nožem. ...

POL201804273605 Reporter.si

Ali bosta Bojan Požar in Žan Mahnič splavila ...

rudi rizman Svet24.si

SDS spet žuga s tožbo, podpisniki pisma pravijo,...

rok furlan xx Necenzurirano

Bankrot Roka Furlana: prijava proti upravitelju ...

hana luz Njena.si

Hana nima več tako polnih ustnic

Nastja_Gabor_fotoAgencija-Ekskluzivno Njena.si

Slovenska glasbenika spet postala starša

Magazin

Znanstveniki iz 5000 let stare žvečilke pridobili človeški DNK

Deli na:
Znanstveniki iz 5000 let stare žvečilke pridobili človeški DNK

Umetnikova rekonstrukcija Lole. - Foto: Tom Björklund

Danski znanstveniki so iz več kot 5000 let starega kosa brezove smole, ki se jo je očitno uporabljajo kot neke vrste žvečilko, uspeli pridobiti DNK in ga tudi prebrati. Kamenodobni vzorec jim je dal dovolj informacij, da so razbrali, da je smolo žvečila ženska. Ugotovili so tudi, kaj je nazadnje jedla in kakšne bakterije je imela v ustni votlini.

Prav tako na podlagi vzorca domnevajo, da je verjetno imela temne lase, temno polt in modre oči. Genetsko je bila tako bližje lovcem-nabiralcem iz celinske Evrope kot tistim, ki so pred dolgimi tisočletji živeli v Skandinaviji, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še ugotovili znanstveniki.

"To je prvič, da se je celotni človeški genom pridobil iz česa drugega kot človeških kosti," je za AFP povedal Hannes Schroeder iz univerze v Koebenhavnu, soavtor študije, objavljene v publikaciji Nature Communications.

Vzorec kamenodobne žvečilke so odkrili med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na jugu Danske. Po besedah enega izmed avtorjev študije Tehisa Jensena, gre za edinstveno najdišče. "Skoraj vse je zapečateno v blatu, kar pomeni, da je raven ohranjenosti organskih ostankov absolutno fenomenalna," je dejal.

Raziskovalci so odkrili tudi sledi rastlinskih in živalskih DNK oz. lešnika in race. To je potrdilo to, kar so arheologi že vedeli o ljudeh, ki so pred 5000 leti živeli na območju Syltholma.

Ni pa znanstvenikom jasno, zakaj je kamenodobna Skandinavka žvečila brezovo smolo. Tako lahko le ugibajo, ali je to počela za to, da bi iz nje naredila neke vrste lepilo, da bi si očistila zobe ali pregnala lakoto. Ali pa jo je morda preprosto žvečila tako, kot danes žvečimo žvečilke.

loading...
Loading...