Žiga Turk s Klemnom Selakovičem o meritokraciji, populizmu in algoritmih

Na sporedu v sredo ob 20.30 na Aktual TV in v četrtek ob 20.30 na TV Veseljak Golica.

Od Gutenberga do ChatGPT: evolucija masovne komunikacije

V epizodi AIDEA 178 dr. Žiga Turk najprej primerja ključni prelom, ki ga je s poceni tiskom prinesel Gutenberg, z buka‑buka časi mikroračunalniške revolucije v 80. letih, ko so študentje in akademiki v Sloveniji kot skupina “zanesenjakov” soustvarjali glasila Moj mikro in Bit. Nato predstavi tretjo fazo – široko dostopne AI vmesnike, kot je ChatGPT, ki so danes postali novi “tiskarski stroj” internetne dobe. Podkast bo globinsko razložil, kako se je vsak val od Gutenbergovega gotskega tiska, prek radia‑televizije in računalniških omrežij, razvil v orodje za redefinicijo ustvarjalnosti, učenja in kritičnega mišljenja, ter izpostavil priložnosti in pasti, ki jih prinaša trenutna diktatura algoritmov.

Meritokracija pod mikroskopom: kdo obvladuje današnje komunikacijske platforme?
Dr. Turk razkriva, da je Gutenbergova invencija tiskarskega stroja prvotno v rokah elit (pisci, arhitekti teorij), podobno kot so “profesorski bitovci” in študentski “Moj mikro” utrli pot računalniški pismenosti. Zatem je internet in socialna omrežja demokratizirala glas, toda v zadnjem koraku so se prav ti novodobni “tiskači algoritmov” – razvijalci umetne inteligence – prelevili v de facto meritorate vsebine. Podkast bo obravnaval mehanizme, po katerih danes platforme nagrajujejo ali utišajo avtorje, ter razčlenil, kako lahko v tem okolju še vedno vzpostavimo pravično konkurenco med vsemi, ne le med izbranimi “inzajderji” tehnologije.

Populizem in cenzura: tri stopnje “kontrole tiska” skozi zgodovino
Gutenberg je odprl vrata tiskarski cenzuri rokopisov – podobno kot so mikroračunalniki v 80. letih razbili monopol državnih medijev. V AIDEA 178 dr. Turk primerja to s trenutnim razmahom “mehkega nadzora” družbenih omrežij, kjer algoritmi avtomatično zavirajo ali promovirajo določene ideje. Podkast bo poglobljeno presekal analogijo med pregonom tiskarjev v srednjem veku, kontrolo radijskih frekvenc v 20. stoletju in današnjo politično‑tržno ekonomijo moderiranja komentarjev na X (prej Twitter), Facebooku in YouTubu; predstavil bo orodja za ohranitev odprtega dialoga ob hkratnem zamejevanju sovražnega govora.

Ekonomija obsega: kako se iz “Gutenbergovega tiskalnika” razvija “oblaki AI”
Henry Ford je razširil ekonomijo obsega z avtomobili, a že Gutenberg je demokratično razširil knjige – vsak val komunikacijske revolucije je imel svoj “strošek enote”. Dr. Turk v AIDEA 178 razloži, kako sta prva mikroračunalniška omrežja in današnji podatkovni centri odgovorila na povpraševanje po vedno cenejših, personaliziranih vsebin. Podkast bo ilustriral, kako so “Moj mikro” in “Bit” prinesli prve cenovne razrede računalniške moči v vsak dom, ter analitično predstavil, kako danes AI‑platforme, ki nudijo “rent‑a‑model” storitve, vzpostavljajo nov finančni ekosistem in spreminjajo razmerja moči med korporacijami in posamezniki.

Karierna navigacija skozi tri komunikacijske revolucije
Od Gutenbergove invencije tiskanja, prek začetkov mikroračunalništva, do hoje po tanki meji umetne inteligence: dr. Žiga Turk v AIDEA 178 predstavi, katere spretnosti so skozi čas ostale ključne in katere je zdaj treba nadgraditi. Podkast bo po korakih vodil bralce skozi učenje kritičnega branja, programiranja na osnovi BASIC in PASCAL v študentskih laboratorijih ter optimiziranje delovnih tokov z AI agenti, z nasveti, kako pravočasno prilagoditi svojo karierno pot in izkoristiti vsa tri “valovanja” tehnologij.

Družbena mobilnost in neenakost: bo AI utrdila Gutenbergovo egalitarno dimenzijo?
Gutenberg je, z dostopom do poceni tiska, odprl vrata širši družbeni mobilnosti, nato je mikroračunalništvo izenačilo akademike in študente, zdaj pa AI ponuja neodzivno “učilnico brez meja”. V epizodi AIDEA 178 dr. Turk analizira, ali bo ta zadnji val resnično democratiziral dostop do znanja ali pa bo ustvaril nove “digitalne razrede”. Podkast bo raziskal konkretne primere iz Slovenije — kot so študentski krožki programiranja, AI delavnice in odprtokodni projekti — ter predlagal, kako oblikovati izobraževalne in družbene politike, ki bodo zagotovile, da bo AI prinesla enake, ne pa dodatnih pregrad, za vse zainteresirane.