Prve testenine so pripravljali že antični prebivalci italijanskega polotoka, stari Rimljani, pred njimi pa Etruščani. Z jedjo iz moke in vode so se gostili tudi antični Grki, ki naj bi jih izdelovanja testenin naučili Arabci, več kot 4000 let nazaj pa so rezance in polnjene žepke iz soje in riža pripravljali Kitajci.
Nič čudnega torej, da danes poznamo več kot 300 oblik testenin, ki jih pod več kot 1300 različnimi imeni pripravljajo v skoraj vseh državah sveta.
Tako smo iz testenin naredili pravo umetnost, ki se kaže v raznolikosti njihovih barv, okusov, predvsem pa oblik: od raviolov, tortelinov, lazanj, rezancev, polžkov, svedrčkov, peresnikov, metuljčkov, špagetov in še več. Pravi gurmani – in seveda mojstri testenin, Italijani – bodo znali vsak tip testenin in vsako iz njih pripravljeno jed poimenovati s pravilnim imenom.
Bi znali tudi vi?
Veste, kaj so makaroni?
Za mnoge izmed nas beseda “makaroni” pomeni kar testenine v najbolj širokem pomenu besede – kar pa ne bo čisto prav.
Čeprav besedi pogosto uporabljamo kot sopomenki, pa "makaroni" in "testenine" ne označujejo istega. Testenine so različno oblikovani izdelki iz gnetenega testa, makaroni pa vrsta testenin – ponavadi vrsta špagetov ali krajših cevk z večjo odprtino. Ali, povedano drugače: vsi makaroni so testenine, vse testenine pa ne nujno makaroni.
Vseeno pa se, vsaj pri nas, izraz "makaroni" pogosto uporablja kot splošno ime za vse vrste sušenih testenin, torej tistih, ki jih lahko kupite v trgovini. Besedo smo si sposodili od Italijanov, ti pa od starih Grkov, kjer je makaria pomenila hrano, pripravljeno iz ječmena.
Kaj pomeni "pašta"? Kaj pa "paštašuta"?
Beseda "pašta" je, po drugi strani, resnična sopomenka besedi "testenine". Gre za narečno besedo, izposojeno iz italijanščine, kjer "pasta" označuje vse sušene in sveže pripravljene testenine. Besedo so si naši sosedje zopet sposodili od antičnih Grkov, kjer je izraz nekoč pomenil kašo iz ječmena, surovino prvih testenin.
Če so "pašta" torej testenine, pa je "paštašuta" jed, ki jo iz testenin pripravimo.
Narečni izraz izhaja iz italijanske besedne zveze "pasta asciutta" oziroma "pastasciutta". Gre za enega izmed treh načinov priprave testenin: "pasta asciutta" pomeni, da smo testenine skuhali in postregli na krožniku skupaj z omako; "pasta in brodo" da smo jih pripravili v juhi; "pasta al forno" pa, da so testenine del jedi, kot je lazanja, ki smo jo spekli v pečici.
