Revija Reporter
Magazin

Verdijeva Aida na Kongresnem trgu

STA

27. jun. 2019 6:00 Osveženo: 6:38 / 27. 6. 2019

Deli na:

67. Festival Ljubljana bo 2. julija na Kongresnem trgu odprla Verdijeva opera Aida, ki je prve uprizoritve leta 1871 doživela ogromno ponovitev in postala železni repertoar svetovnih opernih hiš.

Ljubljana Festival

Letošnji, 67. Ljubljana festival bo 2. julija odprla Verdijeva opera Aida na Kongresnem trgu. V uprizoritvi bodo poleg mednarodnih solistov nastopili zbor Opere SNG Maribor, zbor in balet HNK Split in Orkester Slovenske filharmonije, ki je letos postal rezidenčni orkester Festivala Ljubljana. Posebnost uprizoritve bodo lipicanci.

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, je trenutno prodanih že 4000 vstopnic, so pa vstopnice še vedno na voljo. Poudaril je, da bo Kongresni trg urejen tako, da v parku ne bo stojišč, kot je bilo sicer običajno, ter napovedal, da bo v primeru slabega vremena Aida prestavljena na 3. julij. Ker pa je napoved za oba dva dneva slaba, je možno, da jo bodo, če bo vremenska napoved dobra, izvedli že 1. julija.

Na novinarski konferenci je z direktorico Slovenske filharmonije (SF) Marjetico Mahne tudi podpisal dogovor o sodelovanju orkestra SF kot rezidenčnega orkestra, ki bo, kot je povedal, zaenkrat veljal do leta 2022. Dodal je, da ima festival prvič v svoji zgodovini rezidenčni orkester, ter izpostavil kakovost orkestra SF, s katerim so bili, kot je poudaril, vsi dirigenti, ki so njim sodelovali, izjemno zadovoljni.

Režijo Aide, ki je koprodukcija festivala Ljubljana in HNK Split, SF ter SNG Maribor, je prevzel Dražen Siriščevič, ki je predstavo priredil posebej za Kongresni trg. Kot je povedal, je bila Aida premierno izvedena leta 2014 v Splitu v persitilu Dioklecianove palače, tam je doživela izjemen uspeh. Vabilo, da jo postavijo v Ljubljani, so sprejeli z veseljem, pri tem pa so se trudili kar najbolje odgovoriti na vse zahteve Kongresnega trga. Čeprav bodo kostumi isti kot v Splitu, pa bo ljubljanska predstava ponudila popolnoma drugo doživetje kot splitska. Nenazadnje tudi zato, ker je Kongresni trg veliko večji od peristila Dioklecianove palače.

Dirigent predstave Ivo Lipanović je povedal, da je že večkrat sodeloval z orkestrom SF, ki ga je vedno znova navdušil s svojo muzikalnostjo, delovnim elanom in kakovostjo. Poudaril je pevsko zasedbo opere, v kateri so velika svetovna imena: Leonardo Šarić kot egipčanski kralj, Rossana Rinaldi kot egipčanska princesa Amneris, Susanna Branchini kot Aida, Walter Fraccaro kot egipčanski vojskovodja Radames, Ivica Čikeš kot veliki duhovnik Ramfis in Giorgio Surian kot etiopski kralj Amonasro.

Zasedbo, ki jo sestavlja več kot 400 nastopajočih, bodo v triumfalnem sprevodu še dodatno popestrili lipicanci iz Kobilarne Lipica. Kot je povedal Brlek, jih bo v predstavi nastopilo 11. Ob tem je poudaril, da gre za velik in tehnično zahteven projekt. Orkester bo lociran pod odrom, prizore na odru pa bo mogoče spremljati tudi na velikem zaslonu.

Zgodba ene najbolj poznanih in največkrat izvajanih oper v celotni operni zgodovini se dogaja v Egiptu. Egipčanski vojskovodja Radames je zaljubljen v zasužnjeno etiopsko princeso Aido, z njim pa se želi poročiti tudi hčerka egipčanskega kralja Amneris. Radames tako bije notranji boj med ljubeznijo do Aide in zvestobo svojemu kralju, njegova izbranka pa med globokimi čustvo do Radamesa in ljubeznijo do očeta, etiopskega kralja.

Že pred uradnim odprtjem Ljubljana festivala pa bo od 27. do 30. junija potekal 4. komorni glasbeni festival Ljubljana na Ljubljanici. Na turističnih ladjicah se bodo na 16 koncertih predstavili mladi glasbeniki s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Akademije za glasbo Ljubljana.

Kot je še povedal Brlek, trenutno na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekajo pogovori med ministrstvom in Mestno občino Ljubljana o prevzemu celotnega kompleksa Križank in izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Napovedal je še, da bo prihodnje poletje nad letnim gledališčem Križanke že stala samostoječa streha, ki ne bo vpeta v stavbo šole.