Mirjana Ule s katedre za analitsko sociologijo ljubljanske fakultete za družbene vede pravi, da je valentinovo potrošniško vsiljen praznik. Dolgoročno tak praznik ne more prispevati k temu, da bi bili medsebojni odnosi bolj kakovostni, je opozorila za STA.
Res pa je, da je življenje mladih postalo negotovo, pravi. Nimajo drugih izzivov, saj jim družba ne omogoča dela. Prehod iz izobraževanja v zaposlitev in starševstvo je otežen. Glede na to si popestrijo življenje po svoje, je pojasnila.
Predsednica 24. Otroškega parlamenta Nomi Hrast je ocenila, da njena generacija na valentinovo gleda kot na dan, ki je priljubljen po vsem svetu. Osebno pa meni, da jih lahko vse povezuje.
Kot je dejala, na valentinovo gledajo kot na nekaj čisto normalnega, nekaj, kar je že ves čas tukaj. To je po njeni oceni eden od praznikov, ki je zelo pozitiven.
V slovenski kulturni dediščini je valentinovo sicer znano kot dan, ko se začne prebujati narava. A etnologi menijo, da se bo ohranil tudi z vsebino, ki smo jo spoznali pred četrt stoletja.
