Zgodnja slovenščina je bila doslej poleg Brižinskih spomenikov dokumentirana prek zemljepisnih in osebnih lastnih imen. Jezikoslovec Matej Šekli je s svojo analizo potrdil, da gre pri števnikih v svetokriškem rokopisu za zgodnjo slovenščino, ki je bila takrat značilna za vzhodnoalpski prostor ob Donavi.

Jezikoslovec Marko Snoj je za TV Slovenija povedal, da "vsaka taka najdba človeka preseneti in ga razveseli, ker pravzaprav vidiš, da je slovenščina nekoč res bila kar velik evropski jezik". V času protestantizma so bili Slovenci štirinajsti v Evropi z Biblijo in deveti s slovnico.

Latinski rokopis hrani cistercijanski samostan Heiligenkreutz blizu Dunaja, ki se ponaša z bogato knjižnico številnih rokopisov iz 12. stoletja in kasnejših obdobji.

Pisar števnikov je po poročanju TV Slovenija zapisal še tri druge rokopise v Heiligenkreuzu in tudi rokopise v opatiji Rein, ki je imela tesne stike s Stično na današnjem slovenskem ozemlju. Prav zaradi tega bi bilo mogoče, da jih je zapisal stiški pisar.

STA se je z dodatnimi vprašanji obrnila tudi na jezikoslovca Šeklija. Njegove odgovore še čakamo.