Bil je znano ime na področju zborovstva, kjer je bil vrsto let dejaven kot urednik, mentor, publicist in organizator. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) mu je letos podelil zlato plaketo za življenjsko delo.

Gobec se je rodil leta 1938 v Celju in v Ljubljani na Pedagoški akademiji končal študij glasbene pedagogike z zborovodstvom. Med drugim je dobro desetletje deloval kot tonski tehnik na Radiu Slovenija oziroma takratnem Radiu Ljubljana, kjer je z njegovim sodelovanjem nastala množica arhivskih posnetkov radijskega komornega zbora, ki je še posebej odmevno deloval pod vodstvom Lojzeta Lebiča.

V tem obdobju je posnel okoli sto dolgometražnih vinilnih plošč in za svoje delo leta 1976 prejel nagrado Jugoslovanske radiotelevizije za najboljši tonski posnetek.

Sin skladatelja Radovana Gobca je bil nato v obdobju med letoma 1978 in 1997 svetovalec za glasbeno dejavnost in izdajanje notne literature pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, predhodnici današnjega JSKD. Bil je tudi dolgoletni urednik njene revije Naši zbori. Dejaven je bil tudi še po upokojitvi, ko je med drugim izdal zbirko Sto ponarodelih pesmi.

Ob podelitvi najvišjega priznanja so na JSKD zapisali, da je bil Gobec ena osrednjih osebnosti slovenske zborovske kulture, ki je skoraj sedem desetletij s strokovnostjo, vizijo in izjemno predanostjo soustvarjalo njen temelj, razvoj in prihodnost. Kot zborovodja, urednik, mentor, publicist in organizator je odločilno zaznamoval dostopnost, kakovost in sistematičnost zborovske dejavnosti ter s svojim delom oblikoval prostor, v katerem so rasle številne generacije pevcev in zborovodij.