Stol s profiliranimi lesenimi deli in naslonjaloma za roke ima na sedežu in hrbtnem naslonjalu pritrjeno črno usnje, ki pa verjetno ni več originalno, piše na spletni strani avkcijske hiše.
Marasyk je leta 1920 Plečniku podelil naziv arhitekta Praškega gradu. Plečnik je na Masarykovo željo oplemenitil nekdanjo absolutistično vladarsko zgradbo in jo spremenil v srce nove demokratične države. Pri celoviti zasnovi mu je pomagala predsednikova hčerka Alice, so v knjigi Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana zapisali avtorji Andrej Hrausky, Janez Koželj in Damjan Prelovšek.
Plečnik (1872-1957) je s svojim delom dal neizbrisen pečat slovenski prestolnici, njegove arhitekture pa so zaznamovale še dve evropski prestolnici - Dunaj in Prago.
Rodil se je v Ljubljani, kjer je sprva obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, obenem je pomagal očetu v mizarski delavnici. Šolanje je nadaljeval na umetnoobrtni šoli v Gradcu. Leta 1895 se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodi profesor Otto Wagner. Po končanem študiju je dobil štipendijo, s katero je skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji.
Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju, kjer je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil tudi profesor na umetnoobrtni šoli. Ko je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.