Ladja, ki so jo pred mesecem dni našli v Poreču, je ena izmed treh takšnih, ki so jo v hrvaški Istri doslej našli na kopnem. Našli so jo, medtem ko so arheologi pregledoval del poreškega pristanišča, na katerem so načrtovali preureditev, je včeraj poročal Jutarnji list.
Poreč je bil nekoč antična kolonija, ladjo so našli pri nekdanjem antičnem pomolu. Arheologi so poudarili, da ladja predstavlja najbolj pomembno arheološko najdbo na območju Poreča zadnjih 30 let. Ladjo so že ljubkovalno poimenovali Porečanka, ki naj bi arheologom razkrila tudi več o antičnem Poreču. Domnevajo, da je bila morska gladina v tem delu Jadrana občutno nižja, kot je danes. Gre za pravi arheološki posladek, ki je povzročil sladke skrbi arheologom in konservatorjem, ki se bodo z najdbo ukvarjali še dolgo časa, dodaja časnik.
Kot je potrdila vodja arheoloških raziskav Klaudia Bartolić Sirotić iz pokrajinskega muzeja poreškega območja, so našli rimsko ladjo iz 1. stoletja, ki je bila narejena s tehniko šivanja. Ladja je bila široka 1,7 metra in je imela eno jadro. Domnevajo, da je šlo za manjšo ribiško ladjo, ki naj bi jo lokalno prebivalstvo uporabljalo tudi za tovorni promet.
Po izkopu bodo Porečanko premestili v poseben izdelan bazen v skladišču poreškega muzeja, v katerem bo, lahko tudi več let, potekalo razsoljevanje najdbe. Sledila bo restavracija ladje, nato bo razstavljena v muzeju v Poreču. Arheologi pričakujejo, da bo mogoče izdelati zelo pristno rekonstrukcijo, glede na to, da so lepo ohranjeni oplat, rebra in kobilica.
Spomnili so, da so eno najbolj znanih ladij podobne izdelave našli v Zambratiji pri Umagu ter da ladjedelniška tehnika šivanja sodi v predrimske čase Histrov in Ilirov. Podobne ladijske razbitine so našli tudi v Zatonu pri Ninu in v Caski na otoku Pagu. Vse najdene ladje na Hrvaškem so bile večje od te v Poreču.
S podobno tehniko šivanja izdelano 30-metrsko rimsko tovorno ladjo, prav tako iz prvega stoletja, so arheologi našli na območju Brezovega loga v Lipah v vzhodnem delu Ljubljanskega barja leta 1890. Znana je kot ladja iz Lip in sodi med najzgodnejše znane primere enkratnih dokazov obsega in zmogljivosti rečnega transporta v rimskem obdobju, je med drugim zapisala skupina avtorjev v Arheološkem vestniku leta 2014. V prispevku Zgodnjerimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Gorici so med drugim primerjali tehniko izdelave ladje iz Lip in tiste iz Sinje Gorice, ki so jo našli leta 2008.
