Revija Reporter
Magazin

V letu 2020 se praznuje 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna

STA

17. dec. 2019 6:00

Deli na:

Ludwig van Beethoven

Leta 2020 se bo svet spominjal nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna ob 250-letnici njegovega rojstva. Glavno mesto slavljenja bo Bonn, v katerem se je veliki simfonik rodil decembra 1770. Slovesno bo tudi na Dunaju, kjer je ustvarjal večino življenja do smrti 26. marca 1827, čeprav bo ta središče dogodkov leta 2027 ob 200-letnici smrti.

Natančen datum rojstva enega največjih komponistov vseh časov, ki je v zgodovini zahodnoevropske klasične glasbe zgradil most med klasicizmom in romantiko, ni znan, krstili pa so ga 17. decembra 1770. Rodil se je v glasbeni družini flamskih korenin, v kateri je dobil tudi prve spodbude. Poleg očeta, ki je bil tako kot ded pevec v dvorni kapeli kölnskega nadškofa v Bonnu, za dodatek pa je poučeval klavir in violino, so ga po podatkih monografije A History of Western Music učili še drugi lokalni glasbeniki.



Leta 1792 je odšel na Dunaj, da bi se učil pri takrat priznanemu Josephu Haydnu. V avstrijski prestolnici je ustvaril vsa najpomembnejša dela: devet simfonij, pet klavirskih koncertov, 32 klavirskih sonat, 16 godalnih kvartetov in edino opero Fidelo. Čeprav je izhajal iz dunajskega klasicizma, ki ga je poleg Haydna najmočneje predstavljal še Wolfgang Amadeus Mozart, je bil hkrati začetnik romantičnega navdiha ter vzor mnogim kasnejšim komponistom, od Richarda Wagnerja in Johannesa Brahmsa do Gustava Mahlerja.


Danes je Beethoven verjetno največkrat izvajan skladatelj klasične glasbe in eden najpomembnejših predstavnikov evropske kulture nasploh. Njegovo glasbo pogosto označujejo za izraz humanizma. Morda je bila tudi zaradi tega njegova Oda radosti iz četrtega stavka zadnje simfonije - uglasbil jo je na besedilo pesnika Friedricha Schillerja - izbrana za evropsko himno.

Skladatelj je sicer močno podpiral vrednote francoske revolucije. Znano je, da je svojo tretjo simfonijo, imenovano Eroica, sprva poimenoval Bonaparte, saj jo je posvetil Napoleonu, za katerega je verjel, da uteleša demokratične ideale francoske revolucije. Ko pa se je ta razglasil za cesarja, je posvetilo raztrgal.

Zapuščina v Bonnu

Hiša na ulici Bonngasse, v kateri se je rodil, je danes muzej, ki na stalni razstavi prikazuje njegovo življenje in delo ter z več kot 200 predmeti odraža njegova razmišljanja, čustvovanja, stvaritve in vplive. Kot eno najbolj privlačnih točk mesta jo vsako leto obišče več kot 100.000 ljudi. V letošnjem letu so rojstno hišo prenovili v višini 3,5 milijona evrov. Javnosti jo bodo znova odprli v torek, 17. decembra, dan po začetku slovesnosti ob obletnici, ki bodo trajale do 17. decembra 2020.

Z imenom slavnega skladatelja pa se Bonn povezuje še s simfoničnim orkestrom in koncertno dvorano, kipom ter vsakoletnim festivalom. Za 250-letnico njegovega rojstva so načrtovali tudi izgradnjo nove koncertne dvorane, financirane iz zasebne pobude, vendar so projekt leta 2015 dokončno opustili.

V Nemčiji za obletnico šest milijonov evrov

Nemčija bo za praznovanje obletnice namenila šest milijonov evrov, je pred časom sporočilo ministrstvo za kulturo. Pokrovitelj je zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Mesto Bonn je vzpostavilo posebno spletno stran BTHVN2020, ki predstavlja dogodke, ki se bodo zvrstili v Nemčiji. "Ne glede na to, ali bo šlo za koncerte ali razstave, operne ali baletne in gledališke produkcije ali simpozije in širše programe, bo Beethovnova glasba osvetljena z veliko različnih perspektiv, od historičnih izvedb do sodobnih kulturnih dejavnosti," so zapisali na omenjeni strani.

Pianistka iz Bonna Susanne Kessel je povabila skladatelje po svetu, naj v spomin na Beethovna ustvarijo klavirsko delo. Njen namen je zbrati 250 skladb, ki bi jih predstavili kot darilo obletnici. Sicer pa bodo Beethovnova dela izvajali svetovno znani dirigenti, orkestri in solisti, praznujejo tudi založbe. Deutsche Grammophon je novembra v sodelovanju z založbo Decca in desetimi drugimi objavila integralno izdajo Beethovna, ki prinaša 175 ur njegove glasbe na 118 zgoščenkah, 2 DVD ploščah in 3 Blurayjih.

Kot piše na uradni strani, zbirka vključuje 250 legendarnih izvajalcev, kot so pianisti Maurizio Pollini, Wilhelm Kempff, Alfred Brendel in Claudio Arrau, violinistka Anne-Sophie Mutter, dirigenti John Eliot Gardiner, Wilhelm Furtwängler, Herbert von Karajan in Riccardo Muti ter Kvartet Amadeus. Poleg starih je v njej tudi več kot 150 minut novih posnetkov, ki sta jih prispevala pianist Lang Lang in violinist Daniel Hope.

Program na Dunaju in obletnica v Sloveniji

Program dogodkov ob jubileju so pripravili tudi na Dunaju, ki se prav tako ponaša z znamenitostmi, ki spominjajo na Beethovna, med drugim z muzejem, spomenikom in grobom. Pod oznako WienBeethoven2020 bodo prireditve potekale od danes do 16. decembra prihodnje leto.

Obletnici pa se pridružuje tudi Slovenija. S koncerti med drugim Slovenska filharmonija, ki je Beethovnu posvetila oranžni abonma, ter Festival Ljubljana s februarskim Zimskim festivalom in v okviru Slovenskih glasbenih dnevov. Na njih bodo sredi aprila mednarodni muzikološki javnosti predstavili prepis Beethovnove šeste simfonije, imenovane Pastoralna, ki je letos izšla v sodelovanju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Založbe Univerze na Primorskem ter Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk). Rokopis partiture s skladateljevimi lastnoročnimi popravki se je ohranil v arhivu ljubljanske Filharmonične družbe, danes pa je shranjen med zakladi Nuka.