Dogodke Dermotovega leta Gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine Kultura-Natura Slovenija pripravlja skupaj z Ustanovo za razvoj Lipniške doline, Kovaškim muzejem v Kropi in z Župnijo Kropa. Sprva načrtovani program so zaradi epidemije covida-19 morali precej prilagoditi, kljub temu pa so izvedli nekaj glasbenih večerov.
V začetku junija so tako pripravili prvi dogodek, na katerem so brali odlomke iz knjige in poslušali posnetke iz bogate diskografske zapuščene Antona Dermote ter njegove soproge, pianistke Hilde Dermota. Konec junija so pripravili drugi večer, tretji večer ciklusa Dermotovo leto, ki je bil ta ponedeljek, pa so, na obletnico njegovo smrti, posvetili Gašperju Dermoti.
To je bil tudi prvi od dogodkov, ki so ga lahko pripravili v mežnariji iz 18. stoletja, v kateri so Dermotovi nekoč živeli. Stavba je bila precej let zapuščena in je propadala, sedaj pa so se v društvu Kultura-Natura Slovenija z župnijo dogovorili za 25-letno skrbništvo nad stavbo, ki jo želijo ponovno oživiti in ji dati novo vsebino, je povedal predsednik društva Slavko Mežek.
Pritličje baročne stavbe ob podružnični cerkvi kroparske Matere Božje, ki jo zaradi legende o nastanku Kroparji kličejo Kapelca, so v minulih tednih že očistili in delno uredili. Nadaljnjemu urejanju namenjajo tudi prostovoljne prispevke, kot vstopnice za dogodke pa lahko služijo tudi sadike trajnic in grmovnic, ki jih nato zasadijo v cvetličnem vrtu ob Dermotovi klopi. Ta obiskovalce ob lepem razgledu na Kropo vabi k poslušanju glasbenega ustvarjanja bratov Dermota.
Kar trije od bratov, ki izhajajo iz številčne družine, so namreč zasloveli kot imenitni tenoristi. Anton Dermota (1910-1989) je bil 40 let prvi tenor dunajske državne opere. Leopold Dermota (1912-1992), ki je v tujih pevskih enciklopedijah zapisan kot Leo Cordes, je pel v Salzburgu, Innsbrucku in v Dunajski ljudski operi, po upokojitvi pa se je vrnil v Kropo, kjer je bil oskrbnik Kovaškega muzeja. Gašper Dermota (1917-1969) pa je bil solist ljubljanske opere in ustanovni član Slovenskega okteta, v katerem je pel od leta 1951 do 1966.
Njihovemu življenju in delu ter tudi siceršnjemu fenomenu kroparske glasbene, še predvsem pevske tradicije, bo namenjena tudi oživljena stavba, ki jo bodo skušali postopoma obnavljati in napolniti z različnimi kulturnimi dejavnostmi. "Želimo si, da bi prerasla v neke vrste glasbeni, kulturni in izobraževalni center," je izpostavil Mežek.
V prvi polovici septembra bodo v njej pripravili prvi pevski vikend za mlade pevce, 3. oktobra pa še dogodek s spomin na Leopolda Dermoto. Pritličje lahko služi kot kulturna rezidenca, v prihodnje pa bi na tej lokaciji na temo kulture, etnologije in raziskovanja flore ter favne pod Jelovico lahko gostili tudi šolarje, meni Mežek.
Do konca leta računa, da bodo v okviru Dermotovega leta izvedli še en dogodek, ki je bil načrtovan že junija, a zaradi pandemije odpovedan, in sicer odprtje Dermotove spominske sobe v slovenskem kulturnem centru in hotelu Korotan na Dunaju. "To bo še eno sporočilo o Kroparju, Slovencu, ki je na Dunaju pustil še danes opazne pevske ustvarjalne sledove," je sklenil Mežek.