V Černobilu 30 let po jedrski katastrofi živi obilica živali

Na območju 4200 kvadratnih kilometrov okoli kontaminirane ukrajinske jedrske centrale je število sesalcev najmanj primerljivo s številom pripadnikov te vrste v okoliških naravnih rezervatih, ki jih sevanje ni prizadelo, navaja študija, ki so jo ta teden objavili v znanstveni reviji Current Biology.

Raziskovalci so živali na obširnem območju, ki sta ga aprila 1986 opustošila požar in posledična eksplozija v enem izmed jedrskih reaktorjev, našteli s pomočjo opazovanja iz zraka. Iz njihovih ugotovitev med drugim izhaja, da je tamkajšnje število volkov sedemkrat večje kot v bližnjih naravnih parkih.

Raziskovalci so z opazovanjem iz helikopterja odkrili tudi porast losov, srnjakov in merjascev v obdobju od enega do desetih let po katastrofi, to je v času, ko so drugod na območju nekdanje Sovjetske zveze populacije teh sesalcev upadale, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Zelo verjetno je, da je populacija živali v Černobilu mnogo večja danes, kot je bila pred nesrečo," je ocenil eden izmed avtorjev študije Jim Smith z univerze Portsmouth v Veliki Britaniji. "To ne pomeni, da je radioaktivnost dobra za divje živalstvo, temveč le, da so učinki človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, lov in izkoriščanje gozdov, mnogo hujši," je pojasnil.

Prve študije po katastrofi v Černobilu so sicer pokazale hude učinke sevanja na območje okoli nuklearke, med drugim oster upad živalske populacije. Tokratna raziskava pa je pokazala, kako žilava je narava, prav tako pa bi lahko prinesla pomembno znanje za boljše razumevanje morebitnih dolgoročnih učinkov jedrske katastrofe v japonski Fukushimi leta 2011.