severa gjurin 1 Svet24.si

Družinska sreča Severe Gjurin

Meghran Princ Harry Svet24.si

Zaskrbljeni princ Harry razkril, zakaj ne bo ...

907452_099_liitjska Necenzurirano

Revizorka, ki je poslušala le glavna osumljenca ...

tanja frantar igor zabret Reporter.si

Skoraj 28 milijonov evrov poslov pod Golobovo ...

maribor Ekipa24.si

Se lahko zgodi senzacija, Maribor pa dobi v ...

Slash Revija Stop

Slash - doživel nepopisno tragedijo

ljudski vrt gw Ekipa24.si

Nogometašu Maribora umrl oče, a je proti Romunom...

Magazin

V Černobilu 30 let po jedrski katastrofi živi obilica živali

Deli na:
V Černobilu 30 let po jedrski katastrofi živi obilica živali

Foto: Reuters

Skoraj 30 let po jedrski katastrofi v Černobilu na območju, kjer ljudje zaradi njenih posledic ne živijo več, cveti živalstvo. Glede na mednarodno študijo je na območju najmanj toliko losov, srn, divjih svinj in volkov kot v okoliških nekontaminiranih naravnih rezervatih.

Na območju 4200 kvadratnih kilometrov okoli kontaminirane ukrajinske jedrske centrale je število sesalcev najmanj primerljivo s številom pripadnikov te vrste v okoliških naravnih rezervatih, ki jih sevanje ni prizadelo, navaja študija, ki so jo ta teden objavili v znanstveni reviji Current Biology.

Raziskovalci so živali na obširnem območju, ki sta ga aprila 1986 opustošila požar in posledična eksplozija v enem izmed jedrskih reaktorjev, našteli s pomočjo opazovanja iz zraka. Iz njihovih ugotovitev med drugim izhaja, da je tamkajšnje število volkov sedemkrat večje kot v bližnjih naravnih parkih.

Raziskovalci so z opazovanjem iz helikopterja odkrili tudi porast losov, srnjakov in merjascev v obdobju od enega do desetih let po katastrofi, to je v času, ko so drugod na območju nekdanje Sovjetske zveze populacije teh sesalcev upadale, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Zelo verjetno je, da je populacija živali v Černobilu mnogo večja danes, kot je bila pred nesrečo," je ocenil eden izmed avtorjev študije Jim Smith z univerze Portsmouth v Veliki Britaniji. "To ne pomeni, da je radioaktivnost dobra za divje živalstvo, temveč le, da so učinki človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, lov in izkoriščanje gozdov, mnogo hujši," je pojasnil.

Prve študije po katastrofi v Černobilu so sicer pokazale hude učinke sevanja na območje okoli nuklearke, med drugim oster upad živalske populacije. Tokratna raziskava pa je pokazala, kako žilava je narava, prav tako pa bi lahko prinesla pomembno znanje za boljše razumevanje morebitnih dolgoročnih učinkov jedrske katastrofe v japonski Fukushimi leta 2011.