Muzej ponuja celovit vpogled v delovanje Ansambla bratov Avsenik. V muzeju, ki je doživel tehnično in vsebinsko prenovo, so zbrani najpomembnejši predmeti legendarnega ansambla.
Kot pravi direktorica Tradicije Avsenik Nataša Farkaš, so se za popolno prenovo muzeja odločili v začetku tega leta. "Začutili smo, da si Avsenikov muzej predvsem po smrti Slavka Avsenika zasluži večjo veljavo in lepši prikaz," je poudarila. Spomnila je, da zametki muzeja segajo v leto 1989, ko je Brigita Avsenika uredila galerijo z umetniškimi deli, kjer je bil poseben kotiček tudi za priznanja ansambla.
Kasneje se je muzejski del razširil. Ob 55-letnici Avsenikove glasbe leta 2008 je galerijska dvorana uradno postala muzej. Zbirki so bili dodani ovitki plošč, glasbila, oblačila, plakati koncertov in nagrade. S selitvijo galerije v bližnji objekt je muzej leta 2014 dobil še več prostora, z letošnjo prenovo pa tudi povsem novo podobo.
Arhitektka Andreja Japelj je zasnovala razstavo po časovnih obdobjih. Slavkov vnuk Sašo Avsenik pojasnjuje: "Najprej vidiš mojega starega očeta v srajci pred tovarno leta 1953 in nato z njim potuješ po muzeju, vidiš, kako se je razvijal v vaškega muzikanta, s katerega je prešel na koncertni nivo ter potem počasi preraščal v glasbeno legendo."
V muzejsko zbirko so dodali tudi nekatere nove osebne predmete, družinske fotografije, fotografije s koncertov in notne zapise. Novost v muzeju je diktafon, na katerega si je Slavko Avsenik najprej posnel večino skladb, ki si jih je zamislil. Kot je poudaril Sašo, muzej ostaja živ, saj velikokrat na koncertih sreča ljudi, ki imajo svoje spomine na ansambel, posnetke in fotografije.
Sašu Avseniku sta sicer med predmeti najbolj zanimivi harmoniki: "Na eni je ata igral več kot 30 let, druga razstavljena harmonika pa je bila njegova zadnja. Ta mi je še posebej ljuba. Kot vnuk sem doživljal, kako je tudi po štiri ure na dan vadil nanjo. Na njenem zgornjem robu je poškodovana, ko sem jo kot otrok potegnil za pasove in je padla na tla. Ata ni bil nič jezen in ko so ga na koncertu vprašali, kaj je delal s harmoniko, je dejal, da ima pač vnuke."
Posebno mesto v muzeju pripada 31 zlatim, dvema platinastima in eni diamantni plošči, ki jih je prejel ansambel Avsenik. Na ogled so tudi vsa druga priznanja. Celoten muzej je pravi navdih za mlade glasbenike, ki lahko vidijo, kaj vse je mogoče z glasbo doseči, je prepričan Sašo Avsenik. Nataša Farkaš je poudarila, da prenovljen muzej s sodobnim pristopom ne le ohranja dediščino bratov Avsenik, ampak jo razširja tudi v osveščanje mladih generacij.
Letno muzej obišče okoli 17.000 obiskovalcev. Večina jih je iz nemško govorečih držav, po smrti Slavka Avsenika pa je vse več tudi slovenskih gostov. V muzej prek turističnih agencij pride veliko skupin, drugi so individualni gostje, ki se ustavijo na poti na morje ali z morja, eni pa so glasbeni navdušenci, ki pridejo v Slovenijo za več dni v času Avsenikovega festivala ali kakšnega drugega dogodka. "Predvsem nemško govoreči gostje pravijo, da so Begunje zanje Vatikan narodnozabavne glasbe," je povedala Nataša Farkaš.