Ura izginotja je »samo« grozljivka – a to sploh ni slabo
Ob 2.17 zjutraj se 17 otrok, sošolcev iz istega razreda, prebudi - zapustijo hišo in začnejo teči proti neznanemu cilju. Nato se za njimi izgubi sleherna sled.
Ura izginotja, novi film režiserja in scenarista Zacha Creggerja (kot režiser grozljivk se je uveljavil z izvrstnim Barbarom iz leta 2022), nadvse učinkovito nagovarja največji strah staršev – izgubo otrok. Za povrh s prevevajočim občutkom groze in sijajno zastavljenimi šoki zgledno nagovarja strahove povprečnega gledalca grozljivk, ki gre v kino v pričakovanju, da bo v nekem trenutku videl nekaj, kar ga bo refleksno vrglo nazaj, morda bo zraven še zaklel. Ura izginotja je tudi preklemano brutalna in krvava, ob več prizorih bo kak gledalec mižal ali skozi prste zrl v masaker na platnu.
Kar se groze, strahu in gnusa tiče, ima Cregger stvari suvereno pod nadzorom. A režiser ima večje ambicije kot posneti le še eno, najsibo še tako nevsakdanjo, grozljivko: Uro izginotja je zastavil kot žanrski film epskih razsežnosti z netradicionalno pripovedno strukturo, ki bi poleg za hororje standardnih šokov ponudil še obdelavo raznih osebnih in družbenih travm. V tem pa spodleti.
Drugačna pripovedna struktura (vinjetni pristop je navdahnila kultna drama Magnolija) in nekateri elementi, ki jih ne povezujemo z grozljivkami (policijsko nasilje, zasvojenost, toksična moškost), skušajo gledalca prepričati, da gleda nekaj bolj sofisticiranega in kompleksnega, kot pa Ura izginotja dejansko je. Vtis, da je film nekaj posebnega, je vsaj po tej plati zavajajoč. Vse našteto, s čimer skuša Cregger svoj film dvigniti nad žanr, predvsem prikriva dejstvo, da njegov odgovor na to, kaj se skriva za izginotjem otrok, ni niti najmanj izviren.
Četudi Ura izginotja ni presežek, kakršnega se je namenil posneti režiser, je še vedno zelo dobra in predvsem zanimiva grozljivka. Cregger nima talenta le za šoke, ima tudi kar perverzen smisel za humor: je nekaj trenutkov, ko gledalec kljub grozi trenutnega dogajanja ne bo mogel zadržati krohota.
Asistira mu nadarjena igralska zasedba: Julia Garner kot učiteljica izginulih otrok, katere na videz krhka zunanjost skriva jezo, samouničevalne tendence in odločnost priti stvari do dna; Alden Ehrenreich kot alkoholični, prešuštniški policist; Josh Brolin kot oče izginulega otroka, za katerega se ves čas zdi, da je na robu izbruha; mladi Cary Christopher kot Alex, edini otrok v razredu, ki tiste noči ni izginil; pa filmoljubcem znan igralski obraz, katerega identiteta in vloga naj ostaneta skrivnost.