S svojimi igralskimi kreacijami je zapustila neizbrisen pečat v svetu umetnosti, z jasnimi stališči pa je vplivala tudi na javno mnenje. Ni marala, da se iz nje dela mit, za kaj takšnega je bila vse preveč trdno na tleh.

Družbene medije so preplavila izrekanja sožalij in spominov. Na festivalu Borštnikovo srečanje so zapisali, da je s svojo umetniško močjo, človeško toplino in nepozabnimi vlogami zaznamovala slovensko gledališče ter navdihnila generacije ustvarjalk, ustvarjalcev in občinstva. Njena zapuščina bo ostala trajen del zgodovine slovenskega gledališča, so zapisali na Borštnikovem srečanju. Milena Zupančič je Borštnikov prstan za življenjsko delo prejela leta 1999. Čeprav jo najširša javnost še vedno najbolj pozna kot Meto iz Cvetja v jeseni, je bila njena najljubša vloga v filmu Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča.

V ljubljanski Drami, kjer je Zupančič preživela večino svoje igralske kariere, so med drugim zapisali, da so njeno igralsko in osebno življenjsko pot prežemali izjemna notranja moč, intuitivnost, neposrednost, neponovljiva prezenca ter redka sposobnost, da je v vsakem liku razpirala človeka v vsej njegovi ranljivosti, protislovnosti, duhovitosti in resničnosti.

Biografija Milene Zupančič je neskončna. Akademsko izobražena igralka je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Slovenskem mladinskem gledališču, delovala je tudi na svobodi, večino kariere pa je bila članica ljubljanske Drame. Živela je med Bohinjsko Belo in Ljubljano.

Zupančič je bila velika zvezda jugoslovanskega filma in gledališča. Ko je ljubljanska Drama dolga leta po razpadu države gostovala v Beogradu, so jo ljudje ustavljali na vsakem vogalu in jo v šali po veličini primerjali s smučmi Elan. Sama je večkrat poudarila, da so igralci ob koncu Jugoslavije izgubili izjemen skupen ustvarjalni prostor.

Igralka je po začetnih vlogah temperamentnih naivk in zapeljivk oblikovala številne karakterne in nosilne vloge čustveno bolj zapletenih zrelih žensk. "Imela sem veliko srečo in sem praktično preigrala ves glavni ženski repertoar, od Shakespeara prek slovenskih novitet," je ob 70-letnici za STA povedala igralka, ki se ji v karieri ni uresničila zgolj ena želja - igrati Riharda III.

Za svoje delo je prejela izjemno število veliko nagrad, tako doma kot v tujini. Je prejemnica Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade in zlatega reda za zasluge.

Zupančič je v svojem življenju opravila brezštevilne intervjuje. Do novinark in novinarjev je bila vedno prijazna, profesionalna. Spodaj navajamo nekaj njenih odmevnih izjav za različne medije. Za Večer je leta 2025 o referendumu za dodatke k umetniškim pokojninam povedala, da se kulturni boj pred volitvami vzpostavlja z jasnim namenom, saj politiki mislijo, da morajo zmagati na vseh ravneh in uničiti vse, česar ne razumejo.

Za STA je spregovorila tudi o gledališču. "Teater je vselej moderen, kadar poda pravi razmislek in se ga prav dela. Ne bi mogla reči, da se danes kakšne stvari dela drugače kot nekoč. V teatru me nič na novo ne preseneča, ker sem že vse videla. Nič ni na novo izmišljenega, v osnovi gre za iste stvari, morda v nekoliko spremenjeni obliki."