Škarja, ki je živel v Mengšu, je bil član planinske organizacije od leta 1951. Z alpinizmom se ukvarjal od leta 1956. Opravil je prek 1000 alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot 30 prvenstvenih.
Bil je vodja legendarne odprave leta 1979, ki je pred zahodnega grebena prišla na Mt. Everest, na streho sveta, ter je dolgo časa vodil slovenski alpinizem, da je prišel v svetovni vrh.
"Novica o njegovi smrti me je zelo prizadela in pretresla, a me obenem ni našla povsem nepripravljenega, ker je bil že nekaj časa bolan. Bil je tvorec in je vlekel voz uspehov slovenskega alpinizma ter bil mentor generacijam na številnih področjih," je za STA povedal Viki Grošelj, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin.
Škarja je sodeloval v številnih odpravah in bil velikokrat njihov vodja. Kot član odprave Mt. Everest je leta 1979 prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje za šport. Skupaj z Alešem Kunaverjem je bil glavni tvorec izjemno uspešne slovenske himalajske zgodbe.
"Malo še zbiram vtise ... Skupaj sva bila na desetih himalajskih odpravah, večinoma je bil on vodja, nekajkrat pa sem bil jaz. Veliko časa sva preživela skupaj od leta 1979, od legendarnega vzpona prek zahodnega grebena na Everest. To je postala najpomembnejša jugoslovanska odprava in Škarja je bil glavni tvorec tega uspeha. Vse niti je imel tedaj v svojih rokah. Po tem se ga bomo na prvi pogled najbolj spominjali. A je njegov pomen seveda neprimerno večji," je pojasnil Grošelj.
Škarja je bil od leta 1968 do 1978 načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku. Potem je od leta 1979 do 2013 vodil komisijo za odprave v tuja gorstva pri PZS. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998 - 2011).
"Njegova veličina se je pokazala po letu 1984, ko se je ponesrečil Kunaver. Tedaj se je sam vpregel na čelo našega himalajskega voza in dosegel, da je šlo na pot ogromno slovenskih odprav. Pa ni bil vedno del njih ali na koncu vodja. Veliko jih je le omogočil, bil je dobra duša in varuh naših odprav v tuja gorstva. Naredil je ključne stvari, da je slovenski alpinizem v devetdesetih letih prešel iz širšega svetovnega vrha v njegovo špico," je za STA še spomnil Grošelj.
Škarja je bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja, velik je bil njegov delež tudi v planinski publicistiki. Bil je pomemben člen pri nastajanju zemljevida Everesta, ki ga je objavil National Geographic.
"Brez dvoma je njegov prispevek neizmeren tudi pri vzgoji, publicistiki, gorskemu reševanju, bil je mentor generacijam na številnih področjih," je izpostavil Grošelj.
Zgodba Toneta Škarje je zarisana v dokumentarnem filmu "Tone, javi se!", ki so ga prvič predvajali leta 2015 na 9. festivalu gorniškega filma v Ljubljani. Predstavljena je osebnost iz središča prelomnih dogodkov slovenskega alpinizma.
In njegovo neizmerno veselje ob srečnih zgodbah uspešnih vzponov in velike žalosti ob nesrečah, v katerih je veselje zamenjala strtost zaradi smrti njegovih alpinističnih kolegov. Sam pa je po padcu v Triglavski steni leta 2007 v hribe le še hodil in je tedaj nehal plezati.