Italijanska policija je sliki našla v sklopu širše preiskave organiziranega kriminala, ki ga je vodilo italijansko državno tožilstvo, je poročal britanski BBC. Sliki naj bi bili v podeželski graščini v lasti vodje narko tolpe, povezane z neapeljsko camorro.
Slika z naslovom Pogled na morje v Scheveningenu je ena od dveh morskih krajin, ki jih je Van Gogh naslikal v času, ko je živel na Nizozemskem. Delo iz leta 1882 prikazuje razburkano morje pod nevihtnim nebom. Nastalo je v času, ko je umetnik živel v Haagu.
Delo Farani odhajajo iz protestantske cerkve v Nuenu iz leta 1884 je umetnik naslikal za svojo mater in očeta, ki je od leta 1882 maševal v cerkvi. Ko je oče leta 1884 umrl, je dodal ljudi, ki gredo proti cerkvi, med njimi ženske, ki v znak žalovanja nosijo rute.
Tatovi so v muzej prišli prek strehe v noči iz 6. na 7. september 2002. Pri tem so si pomagali z lestvijo, da so razbili okno v prvem nadstropju, pa so uporabili kladivo. Sliki so sneli s stene glavne razstavne dvorane. Kraja dveh del, ki veljata za neprecenljivi, je tedaj sprožila kritike na račun varnosti v največjih svetovnih muzejih.
Van Gogh velja za predhodnika ekspresionizma in z neposrednim slikarskim izrazom za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva.
Rodil se je v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu. Nekaj let, ko je dela za omenjeno podjetje, je potoval med Haagom, Londonom in Parizom.
V Londonu se je v muzejih in galerijah navduševal nad realističnimi slikami s prizori iz kmečkega življenja Jean-Francois Milleta in Julesa Bretona. Postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na področju Belgije.
Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.
Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev.
Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v "rumeni hiši", kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je Van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.
Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. V Arlesu je Van Gogh dokončno izoblikoval značilno žarečo paleto in ekspresionistično fakturo slike.
Maja 1890 se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Tam se je prepustil homeopatskemu zdravniku Paulu Gachetu, tudi ljubiteljskemu slikarju, v katerem je našel prijatelja. Umetnik je 27. julija odkorakal na pšenično polje, kjer se je ustrelil v prsni koš.