Revija Reporter
Magazin

Fabjan zavrnil očitke, s prstom pa pokazal na spore na zvezi

STA

16. jul. 2025 12:54 Osveženo: 12:57 / 16. 7. 2025

Deli na:

Marjan Fabjan

Šimen Zupančič

Trener juda Marjan Fabjan je v odprtem pismu, ki ga je objavil časnik Delo, ostro zanikal očitke o fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju pri svojem delu. Kot je zapisal, je deležen organizirane gonje, povezane s spori na krovni zvezi.

"Očitki zoper mene so produkt zlonamernega podtikanja nekaj zavistnih posameznikov," je v pismu zatrdil trener. To povezuje z razprtijami na Judo zvezi Slovenije (JZS), pri čemer trdi, da so nekateri visoki predstavniki zveze začeli gonjo proti njemu že v sezoni 2022/23.

Neposredno obtožuje visokega funkcionarja zveze, da naj bi ga takrat želel diskreditirati s prirejenimi posnetki, kar so odgovorni na JZS ignorirali. Kot dodaja, olimpijska prvakinja Urška Žolnir Jugovar nato ni bila imenovana za generalno sekretarko zveze zgolj zato, ker je iz njegovega kluba. Njega pa je novo vodstvo zveze razrešilo z mesta športnega direktorja, dodatno pa njegov klub v letu 2024 ni dobil sredstev iz virov javnega financiranja, čeprav bi jih glede na dosežene rezultate moral.

Kot je zapisal, se pred očitki anonimnežev ne more braniti, vseeno pa je sporazumno razvezal pogodbo o zaposlitvi v slovenski policiji. "Zato, da ne bi padla senca dvoma na nepristransko delo policije. V postopku želim dokazati, da očitki ne držijo."

Zgodba pa se je po njegovih besedah znašla v javnosti, ker so jo nekateri funkcionarji JZS poslali v javnost: "Policija javnosti ni obveščala. Mož novinarke Tine Jereb, ki je v Dnevniku objavila prvi zapis o 'aferi Fabjan', pa je funkcionar JZS."

V pismu se je dotaknil tudi njegovih trenerskih prijemov. "Z judom se ukvarjam več kot 50 let. V tem času sem bil priča tako razvoju družbe kot športa. Jasno je, da nekateri prijemi, ki so bili običajni in sprejemljivi pred desetletji, danes niso več."

V judu je za uspeh nujna določena mera agresivnosti in samokontrole, tudi sicer pa je po njegovem trd pristop del tega športa, v katerem so možne tudi usodne poškodbe. Pri tem opozarja na smrt Japonca Kokichija Nagaoke leta 1962 na tekmi v Ljubljani.

"Ne morem ostati zgolj predmet debate, ki se odvija po pol stoletja mojega dela," je odprto pismo razložil trener. O grobostih na treningih pa opozarja na dokumentarec Mehek kot skala, ki pojasnjuje, zakaj je to na treningih potrebno: "Vsak si ogleda izjave vrhunskih tekmovalcev (Urška Žolnir, Lucija Polavder in Rok Drakšič) o tem, kako poteka delo in zakaj ter v kakšnih zelo specifičnih okoliščinah pride zgolj in samo med procesom treninga do občasne morebitne grobosti."

"Demokratični in permisivni pristop sta vedno navzoča pri mlajših kategorijah, kar pa se skozi leta vadbe spreminja do bolj avtoritarnega pristopa v skupini najboljših," pojasnjuje Fabjan in dodaja, da se vsi športniki za sodelovanje odločajo prostovoljno. Ostro pa zavrača očitke anonimnih prič, da je nekoga udaril pred telovadnico, da naj bi neko punco udaril tako, da je "imela v ustih vse polomljeno" ... "Upam, da nihče ni tako nor, da bi otroka še kdaj pripeljal na trening v takšen klub, kjer bi bil priča tovrstnim napadom."

"Kakršnokoli fizično ali psihično zlorabo športnikov zanikam; metoda dela z judoisti, ki smo jo razvili v Sankakuju, pa se je skozi desetletja in skozi več generacij odličnih športnikov izkazala za uspešno in korektno," je še zapisal v pismu za Delo.