Obilo pozornosti je izzvala ženska, ki je v kontroverzni predstavi odigrala Dioniza. Gre za francosko didžejko, umetnico in samooklicano »ljubezensko aktivistko« Barbaro Butch. Hčerka judovske mame, tajnice, in slikarja maroškega rodu, je rojena Parižanka, ki jo je že v mladosti obsedla glasba.
Takoj po otvoritveni slovesnosti je na Instagramu zapisala: »Moj cilj je združiti ljudi, zbrati ljudi in deliti ljubezen z glasbo, da bi vsi plesali in da bi naša srca utripala v sozvočju! Glasba zveni bolje z vsemi nami!«
Dan kasneje po poplavi kritik je bila manj razpoložena za združevanje in kljubovalno je skupaj objavila posnetek iz ceremonije in Da Vincijevo sliko s pripisom »Novi gejevski testament«. Objava je bila sicer kmalu zbrisana, a Barbara Butch je bila po tem še manj voljna deliti ljubezen, vsaj z nekaterimi ljudmi.
Preko svojega odvetnika je sporočila, da je bila tarča antisemitizma, groženj s smrtjo, mučenjem in posilstvom ter žalitev zaradi njene telesne teže, in napovedala, da bo tožila ljudi, ki jo napadajo.
»Vse svoje življenje sem se borila, da ne bi bila žrtev. Ne bom molčala. Ne bojim se tistih, ki se skrivajo za zaslonom ali psevdonimom, da bi bruhali svoje sovraštvo in svoje razočaranje,« pravi.
Med ljudmi, ki so jo kritizirali, je cela vrsta krščanskih verskih dostojanstvenikov, pa Elon Musk, Donald Trumo mlajši in kup drugih bolj ali manj znanih posameznikov in organizacij, ki so v šovu namesto bakanalij (ki jih je v Franciji populariziral slavni branilec katoliške vere Ludvik XIV.) videli zadnjo večerjo.
Dionizični razvrat, ki so ga z velikim veseljem kopirali Francozi (in še kdo) ima seveda korenine v antični Grčiji, kjer so slavili Dioniza na način, kot naj bi si bog to želel. Kaj ima še korenine v antični Grčiji? Olimpijske igre, jasno.