To je razlog, da se Cerkniško polje spreminja

Cerkniško polje velja za največje občasno poplavljeno kraško polje v Sloveniji, z vidika znanstvenega raziskovanja pa tudi za enega najzanimivejših naravnih pojavov pri nas.

Poplavni del polja - Cerkniško jezero - lahko po površini meri tudi preko 26 kvadratnih kilometrov. Voda jezero napolni predvsem v jesenskem, zimskem in spomladanskem času in se v določenih predelih zadržuje tudi do osem mesecev na leto. V poletnem, sušnem obdobju, skoraj povsem presahne, voda pa ostane le za umetnimi zajezitvami in v nekaterih jezerskih vodotokih.

Prav zaradi tega na tem območju uspeva raznoliko rastje, prilagojeno na menjavanje vodnih in suhih obdobij. Tudi živalski svet je izredno bogat, od številnih vrst rib, dvoživk, žuželk in drugih organizmov. Edinstven življenjski prostor predstavlja tudi za številne ptice.

Kot je pojasnil Tomaž Jančar iz Notranjskega regijskega parka, nekatere med njimi v Sloveniji gnezdijo izključno tukaj. "Med takšnimi vrstami je škrlatec, ki prebiva v grmiščih ob jezeru. Dolga leta je na tem območju gnezdil tudi rjavovrati ponirek, a ga v zadnjem času žal ne opazimo več. Nekatere vrste pa imajo na tem območju celo večjo populacijo kot v celotni preostali Sloveniji skupaj. Dober primer je bičja trstnica. Čeprav naj bi bilo po ocenah v celotni državi prisotnih manj kot tisoč parov, smo jih na tem območju zabeležili kar okoli 1800," je dejal.

Podnebne spremembe spreminjajo naravni ritem jezera

Tako Jančar kot Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU opozarjata, da v zadnjih 50 letih na jezeru opažajo jasen trend sprememb, ki jih vse bolj narekujejo podnebne spremembe ter z njimi povezani nepredvidljivi in skrajni vremenski pojavi.

Po Blatnikovih besedah se podnebne spremembe odražajo v spremenjenem režimu padavin in temperaturah. "Jesenski meseci so danes še bolj deževni. Septembra in oktobra je tudi do 30 milimetrov več padavin, zato so v tem obdobju poplave še bolj izrazite kot nekoč. Po drugi strani so spomladi in poleti zaradi nižje količine padavin in tudi manjšega prispevka talečega snega v zaledju vodostaji na polju bistveno nižji kot nekoč, tudi do enega metra, suše pa daljše," je opozoril. K nižjim vodostajem, kot je dodal, pa prispevata tudi okrepljeno izhlapevanje vode in njena večja poraba za potrebe rastlin. "Vse to vpliva na občutljivo ravnovesje ekosistema," je poudaril.

Okoljskim dejavnikom se prilagaja celoten ekosistem

Zaradi spremenjene dinamike se spreminja rastlinska in živalska sestava območja. Po Blatnikovih besedah so najbolj problematične spremembe v spomladanskem in zgodnjem poletnem času, ko vodostaji predčasno in najbolj izrazito upadejo.

V tem času so po Jančarjevih besedah še posebej prizadete vodne in močvirske živali. "Spomladi, ko se ribe drstijo in ptice gnezdijo, je voda ključna. Če je pomlad suha, do razmnoževanja sploh ne pride," je opozoril. "Nekatere ptice, kot so ponirki in lisce, gradijo plavajoča gnezda iz trsja in če ni vode, sploh ne gnezdijo," je dodal.

Letos je bila pomlad na začetku sicer izjemno obetavna. Veliko trsja, dovolj vode pa tudi manj košnje je omogočilo izjemno razmnoževalno sezono, v kateri so z brezpilotnimi letalniki zabeležili več kot 400 plavajočih gnezd ptic. Vendar pa je nato jezero presahnilo že junija, mesec prej kot lani, zaradi česar poznejša gnezda niso preživela. "Za pozne gnezdilke je bila to katastrofa, hkrati pa je to pomenilo obilje hrane za plenilce," je dejal Jančar.

Po njegovih besedah gre sicer za čisto naraven proces, saj se morajo tako rastlinske kot živalske vrste neprestano prilagajati spremembam v okolju. Kot opozarja Blatnik, pa so današnje spremembe tako hitre, da nekateri ekosistemi sprememb ne dohajajo več. "Včasih so se nekatere živalske vrste lahko umaknile drugam, danes pa so primerna območja redka in vse bolj oddaljena," je dejal.

Rastline in živali na območju ogroža tudi košnja, rešitve iščejo z novim projektom

Še bolj kot podnebne spremembe pa Cerkniško polje ogrožajo številni človekovi posegi. Po Jančarjevih besedah je problematična zlasti neprilagojena košnja, ki je bila nekoč skoraj opuščena, v zadnjih desetletjih pa jo znova spodbujajo kmetijsko-okoljski ukrepi in subvencije.

"Izkazalo se je, da lahko nepravilno časovno umeščena košnja ogrozi nekatere rastlinske vrste. Trenutno veljavni ukrep določa košnjo vsako leto po 1. avgustu, zato rastline, ki pozno cvetijo, ne uspejo napraviti plodov oz. semen," je dejal. Kot je dodal, so vse bolj ogrožena zlasti vitalna trstišča, eden najpomembnejših habitatov za različne živali, še posebej, če košnji sledi poplava. Posledično strokovnjaki že opažajo tudi upad številnih živalskih vrst.

Rešitve iščejo v projektu LIFE-TRŠCA, ki ga vodi Notranjski regijski park v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in drugimi partnerji. Namen projekta je ohraniti in obnoviti trstišča ter poiskati najboljši način upravljanja z njimi.

Ključni cilj je oblikovati vrsto ukrepov, ki bodo upoštevali posebnosti posameznih habitatov. "Tako bi lahko nekatere površine kosili vsako drugo leto, druge izmenično, kar bi omogočilo ohranitev redkih rastlinskih vrst in hkrati posredno prispevalo tudi k preživetju ptic, rib in drugih živali, vezanih na ta ekosistem," je dejal Jančar.

Projekt, ki je trenutno še v začetni fazi, bo trajal do leta 2029.

Čeprav je danes pritisk na trstišča velik, človekovi posegi v vodni režim Cerkniškega polja niso novost. Po Blatnikovih besedah so bili najbolj izraziti v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so poskusno zaprli požiralnike in želeli polje ohraniti trajno poplavljeno tudi z namenom proizvodnje električne energije. Načrti so bili kmalu opuščeni, naravni vodni tokovi pa so se sčasoma delno povrnili.

"Danes ni glavno vprašanje, ali naj vodo zadržujemo ali odvajamo, temveč kako prostor uporabljati premišljeno, tako, da ohranimo edinstvene naravne habitate, obenem pa omogočimo sobivanje vseh, ki s tem prostorom živijo in ga soustvarjajo," je zaključil.