S tem Švica že 16. leto zapored ohranja primat med najbogatejšimi državami sveta.
Švici sledita Avstralija, kjer premoženje odraslega prebivalca v povprečju znaša 376.000 dolarjev in ZDA, s 345.000 dolarji. Četrto mesto si lasti Norveška s 312.340 dolarji, s preskokom nekaj mest pa se je letos na peto mesto zavihtela Nova Zelandija, z 299.000 dolarji premoženja.
V Credit Suisse so tudi ugotovili, da se je v zadnjem letu svetovno premoženje povečalo za 1,4 odstotka in znaša 256.000 milijard dolarjev. Vendar pa je novo ustvarjeno bogastvo le sledilo naraščanju števila prebivalstva, zato je povprečna vrednost premoženja odraslega zemljana pri 52.800 dolarjih prvič po letu 2008 realno ostala nespremenjena.
Največ bogastva je od lani pridobila Japonska, skoraj 3900 milijard dolarjev, predvsem na račun apreciacije jena. Sledijo ji ZDA, s 1700 milijardami, več kot 100 milijard dolarjev so pridobile tudi Nemčija, Francija in Kanada.
Med največjimi osmoljenci letošnjega leta je Velika Britanija. S spodobnimi 288.800 dolarji premoženja na odraslega prebivalca je še vedno na visokem 6. mestu, vendar pa je padec vrednosti funta, ki je spremljal napovedani britanski izstop iz EU, v državi izbrisal za 1500 milijard dolarjev zasebnega premoženja.
Krepko se je skrčilo tudi premoženje na Kitajskem, za 680 milijard dolarjev, kar je bila posledica prilagajanja vrednosti lastniškega kapitala in depreciacije juana.
V Sloveniji ima odrasli prebivalec v povprečju za 57.376 dolarjev premoženja, kar je za več kot 70 odstotkov več, kot ga je imel na prelomu tisočletja. Celotno vrednost premoženja v Sloveniji so v poročilu ocenili na 95 milijard dolarjev.
Prav tako pa se je prvič od leta 2008 povečal delež nefinančnega premoženja gospodinjstev po svetu; do letos je rasti premoženja v gospodinjstvih namreč večinoma botrovalo naraščanje finančnega premoženja.
Nefinančno premoženje se je povečalo za 4900 milijard dolarjev, medtem ko je finančno imetje zraslo za 330 milijard. Svoje so pri tem seveda prispevale tudi naraščajoče cene nepremičnin.
Piramida bogastva kaže ogromen razkorak med njenim temeljem in peščico, ki je v vrhu. Po podatkih iz poročila ima 3,5 milijarde posameznikov oziroma 73 odstotkov vseh odraslih na svetu manj kot 10.000 dolarjev premoženja. Približno petina svetovne populacije je v razredu, kjer ima posameznik do 100.000 dolarjev premoženja, sledi 7,5 odstotka populacije (365 milijonov ljudi), s premoženjem do vrednosti milijon dolarjev.
Na vrhu piramide je 33 milijonov posameznikov, ki si lastijo več kot za milijon dolarjev premoženja. To pomeni, da ima 0,7 odstotka svetovnega prebivalstva v lasti več kot 45 odstotkov vsega svetovnega bogastva, najrevnejši razred pa le 2,4 odstotka.
Skupina 'super bogatih', ki imajo pod palcem vsaj 50 milijonov dolarjev, šteje 4100 posameznikov, kar je za tri odstotke več, kot so jih zabeležili v lanskem poročilu. K širitvi te skupine je najbolj prispevala rast števila bogatašev v azijskih državah.
V prihodnjih petih letih naj bi bilo na svetu za približno 37 odstotkov več dolarskih milijonarjev kot danes. Sorazmerno največjo rast števila novih milijonarjev naj bi v petih letih doživela Kitajska (73 odstotkov), največ novih pa naj bi dobile ZDA, kjer naj bi se današnjih 13.500 milijonarjev v petih letih povzpelo na 18.000 bogatašev, ki imajo v rokah vsaj milijon dolarjev premoženja.
