Šokantno: kaj je razkrila nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

Članek Vlaste Nussdorfer temelječ na njenih šestletnih izkušnjah na položaju varuhinje človekovih pravic (2013 – 2019) potrjuje tisto, kar je pred leti za Dnevnik pojasnila sodnica z družinskega oddelka okrožnega sodišča v Ljubljani Marija Snežna Novak. Slednja je dejala, da so stiki otroka z očetom, ki ga njegova nekdanja partnerka obtoži za nasilje nad otrokom ali za spolno zlorabo, nemudoma pod nadzorom. Praviloma sme oče po tem otroka videti le v centru za socialno delo ali pri tretji osebi.

Če je bilo dejanje storjeno, je tako edino prav, je poudarila sodnica, če pa dejansko ni bilo, nastaja predvsem za otroke nepopravljiva škoda. Odnosi z očetom se razvijajo invalidno. Zaradi lažnih prijav pedofilije so otroci prikrajšani za očete. (Pred)kazenski postopki trajajo tako dolgo, da so stiki včasih onemogočeni tudi po več let, pa na koncu ni dokazana nobena zloraba.

Posebno pretresljive so bile besede sodnice, da sta nasilje in pedofilija veliko bolj izrazita v juniju kot v drugih mesecih. Tedaj se namreč začnejo šolske počitnice. Ločeni starši imajo stike z otroki določene in »edini način, da preprečiš stike drugemu staršu, je ovadba za sum pedofilije«. Na ta način ga vsaj za čas počitnic izločiš »iz igre«. Sodišča veliko število začasnih odredb o omejevanju stikov zaradi suma nasilja ali spolne zlorabe spišejo junija in julija, je razložila Novakova.

Isti problem je prejšnji mesec v zapisu na portalu iusinfo izpostavila nekdanja varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva (članek Kdo je in bo kriv za uničene otroke). Tudi ona piše o lažnih prijavah nasilja in spolnih zlorab. »In odtujitev otrok je kot na dlani. Običajno (pre)dolgo ne izvemo, kaj je resnica. Za njen razplet krivo-ovaditelji seveda niso zainteresirani, zato postopke noro zavlačujejo. Otroke ob tem učijo celo lagati. Kako žalostno!«

V času, ko je bila varuhinja človekovih pravic, so v tem uradu analizirali vzroke, zakaj je velika večina otrok v razveznih postopkih zaupana materam. Med drugim je bil razlog, da je prišlo o tem do »sporazuma«, saj je bil pri očetih »manko sredstev, moči in volje za silni boj za otroke. Stane in traja, traja ... Malo jih je, ki v njem uspejo.« V družbi namreč še vedno prevladuje stališče, da so matere slabe, če »izgubijo« otroke in zato naredijo prav vse, da »zmagajo«. Po besedah Nussdorferjeve cena pri tem ni pomembna in otrok prav tako ne.

Če so otroci (sprva začasno) dodeljeni materam, je do končne odločitve običajno še zelo, zelo dolga pot. »Na vse načine jo grenijo očetom, izvedencem in sodišču. Običajno jim odvetnike plačuje proračun, očetje pa zanje odštevajo težko prigarani denar. Seveda plačujejo tudi preživnino, saj je ni moč pogojevati s stiki, ki jih seveda ni.« Dodala je, da ne pozna primera, da oče ne bi omogočal rednih stikov otrok z materjo, če mu jih je sodišče vsaj začasno »dodeli«, obratno pa pogosto obstajajo pravi ceremoniali odtujevanja.

Nussdorferjeva se sprašuje, kako to, da sodniki (dejansko gre v več kot 90-odstotkih za sodnice) teh izigravanj ne prekinejo, saj so vendar »gospodarji postopkov«, vsaj z grožnjo resne predodelitve otrok? »Kako lahko mirno spijo mesece in mesece, ko jim očetje v obupu pišejo in poročajo, da so otroci non stop 'bolni', a o tem ni resnih spričeval, pa da je covid okužba pri materi že petič in obstaja celo sum ponareditve izvidov, da otroci očete odklanjajo brez pravega razloga (no, to je pravzaprav velika manipulacija), da se tudi osebnostno spreminjajo in že imajo hude posledice na psihi in v obnašanju ...!« Po njenem bi moralo v takšnih primerih sodišče stvari takoj preveriti in obravnave preložiti zgolj za nekaj dni. Zadeve bi morale imeti absolutno prednost, kot jih imajo recimo priporne. »Obravnave bi morale biti razpisane kar vsak teden, da  zmanjka izmišljenih opravičil. Vsak teden pač res ne moreš zboleti!«

Ostra je tudi do izvedencev psihologov: »Kako je mogoče, da imajo te neodgovorne matere dobesedno 'za norca' celo pravosodje z izvedenci vred? In kakšni so strokovnjaki, da ne upajo 'bobu reči bob'? Če pa že ugotovijo marsikatero osebnostno motnjo ali celo kaj hujšega, zakaj sodišče postavlja nove in nove izvedence, dokler ti ne bodo povšeči nekritičnim ženskam, kdaj seveda tudi moškim? Se jih celo izvedenci bojijo?« Pri tem čas teče, otroci pa rastejo v zmotah in lažeh o svojih očetih. »So sicer tudi slabi in neprimerni, a z 'nebes' se da prepoznati ženske manipulatorke. Dobesedno na kilometre. Da ne bo pomote - spol ni pomemben.«

Zakaj sodniki in sodnice vseh jasnih zlorab hipno ne kaznujejo s predodelitvijo otrok? Po ugotovitvah Nussdorferjeve matere vedo, da se to ne bo zgodilo in si zato privoščijo več in več. Vse v neizmerno škodo otrok. »Je torej pravosodje sposobno narediti red? Tudi v imenu otrok, ki si to še kako zaslužijo.«