Letos mineva 30 let od prvega slovenskega vzpona na 8047 metrov visok vrh Broad Peak: Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se na Broad Peak povzpela 28. julija 1986, dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku Marija Štremfelj.
Česen (Alpski gorniški klub) in Lindič (AO PD Celje - Matica) sta nato 26. julija po severozahodnem grebenu dosegla severni vrh Gašerbruma IV (7900 m), kar je šele četrti vzpon po tej tehnično zelo zahtevni smeri. Slovenski alpinisti v zadnjih letih niso opravili veliko podobnih vzponov, so ob tem sporočili s Planinske zveze Slovenije, ki je podprla odpravo. Vzpon sta med 23. in 26. julijem opravila v alpskem slogu in brez uporabe dodatnega kisika ter se v bazni tabor ob močnemu sneženju varno vrnila 28. julija.
"Velika želja je bila prvenstvena smer v desnem delu zahodne stene, kjer sva pričakovala zelo delikatno skalno plezanje na višinah nad 7500 metrov. Na žalost so bila napovedana obdobja lepega vremena prekratka za realen poskus v takšnem terenu. Zato sva energijo usmerila v nekoliko lažji svet severozahodnega grebena te gore. Kot se je izkazalo med vzponom, sva ravnala popolnoma pravilno. Na dan, ko sva dosegla severni vrh, naju je slabo vreme začelo prehitevati po desni. Samo trezne odločitve in velika vztrajnost so naju relativno varno pripeljale nazaj v dolino," je Česen sporočil iz Pakistana. Alpinista se bosta v Slovenijo predvidoma vrnila v ponedeljek zvečer.
"Vsekakor gre za vrhunski vzpon. Zahodna stena Gašerbruma IV je ena najmogočnejših in verjetno ena najtežje preplezljivih sten najvišjih gora sveta. Dosedanje število alpinistov na vrhu pove veliko o resnosti vzpona na to mogočno goro, po katerikoli smeri. Upam si celo trditi, da trenutno, tako v Sloveniji kot tudi sicer, ni veliko alpinistov, ki so sposobni opraviti tak vzpon. Poklon alpinistoma in se že veselim podrobnosti, ki bodo pokazale, kako resen vzpon sta fanta opravila," je vzpon ocenil načelnik Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije Miha Habjan.
V zahodno steno karakorumskega orjaka se je leta 1995 podal že slovenski alpinist Slavko Svetičič, ki je med solo vzponom dosegel višino 7100 metrov, a je v snežnem viharju za vedno ostal na gori.