Simon Marčič skozi pekel ekstremne dirke v Romuniji

"Prečenje deročih rek, spolzkih pobočij in premagovanje strmoglavih vzponov so poglavje zase in novo poglavje v moji dirkaški karieri," je dejal Simon Marčič

Po (pre)dolgi rehabilitaciji zaradi zloma, ki ga je edini slovenski udeleženec Dakarja Simon Marčič letos januarja utrpel v trku z legendarnim Peterhanslom, se je član AMD Feroda in asistent na Fakulteti za energetiko v Mariboru odločil težak izziv. Dirka Red Bull Romaniacs v svetu ekstremnega endura pomeni nekaj takšnega kot reli Dakar v svetu vztrajnostnega motociklizma - skrajno težko preizkušnjo, ki zahteva kompletnega motošportnika.

Romaniacsi zobe pokažejo že na Prologu, ki "rookije" in manj izkušene tekmovalce vklešči med hlode in jih sooči z najglobljimi strahovi. Marčič je po nekaj peklenskih krogih na glavni ulici v Sibiu, v katerih je s svojim dvotaktnim motociklom KTM EXC 250 zasedel solidno 87. mesto, spoznal, da bodo Romaniacsi mnogo težji zalogaj, ko si je upal misliti. "A vse odtehta fantastično vzdušje in druženje s tekmovalci od Nove Zelandije do Kanade," je povedal Mariborčan.

Prvi dan dirke: blato, blato, blato ... in najtežja posamezna etapa v zgodovini Romaniacsov

Težavnost proge je ob neugodnih vremenskih razmerah Marčiča močno presenetila, obenem pa je imel prvi dan kar nekaj smole. Na progo se je v vrsti 230 dirkačev iz svoje kategorije pognal ob pol osmih zjutraj, že po nekaj kilometrih pa opazil, da se sprednje kolo ne obnaša, kot bi bilo treba. Guma mu je počasi spuščala, zato je svojo hitrost precej zmanjšal in dan zaključil na 112.-tem mestu. Popoldne je kupil novo gumo, nato pa se je dobesedno zgrudil v posteljo. "Na mojem telesu ni celice, ki me ne bi bolela," je povedal.

Drugi dan dirke: okus po Dakarju in s polnim plinom naprej

Na drugi off-road dan je po divjih pobočjih Južnokarpatskega gorovja po neumiljenih nevihtah prejšnjega dne posijalo celo nekaj sonca. Boljše vreme in vztrajnostnemu motoristu bolj na kožo pisana etapa sta takoj dala boljše rezulate. Marčič je tehnično manj zahtevno, a precej hitrejšo preizkušnjo speljal za kar 69 mest bolje prvi dan, kar je pomenilo, da je v skupnem seštevku napredoval na 83. mesto. "Ta etapa je bila hitrejša, skoraj relistična, predvsem pa bolj suha. Navigacija je dokaj zahtevna, tudi zaradi potegavščin, ki si jih privoščijo domačini - včeraj so nas po predzadnjih dveh kontrolnih speljali na napačno pot. Mislil sem, da sem se izgubil in da bom dobil precej časovnega pribitka, potem pa so nam na brifingu povedali, kaj se je zgodilo. Kljub temu, da mi je zaradi nepredvidenega obvoza zmanjkalo bencina in sem spuste odvozil s zaprtim plinom, sem s svojo vožnjo zadovoljen." je Marčič pokomentiral drugi dan.

Tretji dan dirke: spolzke skale, nešteto spolzkih skal navzgor in navzdol - znanje iz spusta z gorskim kolesom pride prav

Marčič, ki je v prvih dveh etapah iskal kemijo z romunsko divjino in povsem drugačnim načinom dirkanja, kot ga je vajen, je tretji dan vzljubil Romaniacse in pričel uživati. Etapa je bila sestavljena iz strmih vzponov in spustov, na katerih se morajo sotekmovalci včasih s skupnimi močmi zvleči navzgor. Sicer tretji dan ni bil nič lažji od prvih dveh, če ne težji, saj so progo redno zalivale krajše nevihte, a Mariborčanu je uspelo pasti v ritem, ki ga je nato obdržal do konca dirke. 66. mesto na tretji etapi ni bil sanjski rezultat, o katerem je sanjal doma, je pa pomenil napredovanje in dobro iztočnico za zadnji, četri dan.

Četrti dan dirke: adrenalin in olajšanje

Dan ni prinesel velikih presenečenj - dirko je še šestič v zgodovini dobil Kralj Karpatov Graham Jarvis, brez dvoma najboljši ekstremni enduraš vseh časov. Na drugo mesto v zlatem razredu sta se zavihtela Mario Roman Serrano in Paul Bolton. V bronastem razredu se je Simon Marčič uspešno boril in napredoval za lepo število mest. Dan je zaključil na 50. mestu, kar je na koncu zadostovalo za skupno 65. mesto. "Današnji dan je bil težak, ker je bil zadnji - moči ti poidejo, a istočasno te gor drži adrenalin in misel na to, da boš čez nekaj ur, ob odsotnosti vsakršnih napak, že v cilju. Na srečo je bila etapa suha in niti približno tako nevarna, kot včerajšnja. Včeraj je bilo veliko blata, vzponi so bili dolgi in strmi, skale pa sprane in spolzke. Seveda Romaniacsi zahtevajo dobro fizično pripravo in izjemno tehnično znanje, so pa po psihični zahtevnosti zagotovo na ravni Dakarja. Prečenje deročih rek, spolzkih pobočij in premagovanje strmoglavih vzponov so poglavje zase in novo poglavje v moji dirkaški karieri."