Tu se je pred več kot sedmimi desetletji začela zgodba Posestva Kotnik, ki ga danes vodi Jože Kotnik mlajši – mož, ki je v otroštvu namesto na igrišču preživljal poletja v čebelnjaku, kjer mu je dedek namesto igrač podarjal lekcije o potrpežljivosti, umirjenosti in spoštovanju do bitij, ki so manjša od prstnega nohta, a nosijo v sebi celoten ekosistem.

»Naša zgodba je pravzaprav še starejša od leta 1955,« pripoveduje Jože. »Ampak mi štejemo od trenutka, ko se je dedek Jožef Kotnik priženil na posestvo na Prepuž in postavil prvi čebelnjak. Tiste tri čebelje družine, ki jih je dobil v dar še od svojega dedka, ki je tudi čebelaril, so bile nekakšen simbol – začetek nečesa, kar se je kasneje izkazalo za življenjsko poslanstvo danes treh generacij.«

Tri čebelje družine, ki so spremenile vse

Te tri družine niso bile samo čebele. Bile so obljuba. Obljuba, da se bo na tem koščku zemlje nadaljevala zgodba, ki jo je začel dedkov dedek in ki jo danes nadaljujejo že pravnuki.

arhiv Posestva Kotnik

Dedek Jožef, izučen biolog in spoštovan mentor, ni bil le čebelar – bil je učitelj življenja. »Mene so čebele spremljale od otroštva. Živimo več kilometrov stran od otroškega igrišča in zato so moje poletne počitnice bile preživete izključno v čebelnjaku, namesto na igrišču. Dedek me je učil potrpežljivosti, umirjenosti, spoštovanja narave.

Takrat nikakor še nisem razmišljal, da bo to moj poklic, ampak mislim, da se ti te stvari usedejo v srce, ki jih lahko drugače sprejemaš kot otrok – nepopisan list v popolnem odraščanju.« In res – te lekcije so se usedle globoko. Kot med v satju. Kot spomin, ki se prebudi ob vsakem vonju po vosku.

Postopni prenos, ki ne potrebuje besed

Prenos znanja pri Kotnikovih ni nikoli potekal z uradnimi dokumenti ali velikimi slovesnostmi. Okoli leta 2007 je dedek predal vajeti očetu Jožetu, ki je s svojim formalnim in praktičnim znanjem dodal novo plast sodobnosti. Jože mlajši je rasel ob obeh.

»Pri nas ni bilo enega trenutka ‘zdaj prevzameš’, ampak je to prehajalo postopoma, z leti, z učenjem in s tem, da ti nekega dne enostavno zaupajo vse.« Največji izziv pri ohranjanju 70-letne tradicije? »Kako ostati zvest osnovnim vrednotam naših prednikov, hkrati pa se prilagoditi sodobnemu čebelarstvu.

Čebele se spreminjajo, podnebje se spreminja, tehnologija se spreminja, svet se spreminja – tradicija pa ostaja hrbtenica. Mi poskušamo ohraniti ravnotežje.«

Od kmetije do blagovne znamke

Nekoč je bila to samo kmetija za lokalno skupnost. Danes je Posestvo Kotnik d.o.o. – oblika, ki je med slovenskimi kmetijami redka, a nujna za rast. »Primarno še vedno ostajata Kmetijsko gospodarstvo in Dopolnilna dejavnost na kmetiji, vendar je d.o.o. bila ena od ključnih dolgoročnih odločitev, ker smo želeli dejavnost postaviti na širše temelje – ne samo čebelarstvo, ampak tudi apiturizem, apiterapijo, fitoterapijo, predelavo, ovčerejo, marketing, spletno prodajo, izobraževanja, založništvo in povezovanje več lokalnih pridelovalcev.«

arhiv Posestva Kotnik

Izziv je bil ogromen – od birokracije do digitalne preobrazbe. A uspelo jim je ohraniti tisti domači značaj, ki ga obiskovalci in kupci pričakujejo. »Danes moraš misliti na razvoj, blagovno znamko, kakovost, digitalno preobrazbo. Veliko dela, vendar smo ostali taki, kot smo bili – samo malo bolj vidni.«
2018 – leto, ko je mladi prevzemnik dobil krila.

Leta 2018 je Jože kot mladi prevzemnik prejel evropska sredstva. Ni bila odločitev čez noč. »Najprej moraš vedeti, kaj želiš. Kmetijstvo v prihodnosti nima perspektive, če si polovičarski.«

Zato je bila vizija kristalno jasna: razviti apiturizem, skrbeti za zdravje, prehrano in kvalitetno življenje ljudi, razširiti dejavnosti na več sektorjev, ki bodo omogočali preživetje tudi v slabih letih, dvigniti kakovost pridelkov, omogočiti čebelam in ljudem boljši stik z naravo, razviti lastno prodajno mrežo, ostati butični, obvladljivi kot družina, stati s ponosom za vsakim izdelkom.

Sredstva je vložil v nove čebelnjake, sodobno tehnologijo, opremo in apiterapevtsko hiško. »Ta podpora mi je dala svež zagon in pohitrila razvoj, za kar sem izjemno hvaležen.«

Od treh AŽ panjev do 350+ družin

Začelo se je s tremi AŽ panji. Dedek jih je povečal na nekaj deset. Oče jih je razširil z novo tehnologijo. Jože pa je dodal selitve, nakladne panje in nove pašne lokacije med Pohorjem in Dravsko-Ptujskim poljem.

»Vsaka širitev je bila premišljena – ne rasteš zaradi številk, ampak zato, ker želiš ohraniti ponudbo skozi celotno leto zvestim strankam ter še izboljšati kakovost in pestrost ponudbe. Danes skrbimo za več kot 350 čebeljih družin, a vsako vidim kot svojo zgodbo, svojo odgovornost.« Prevozni čebelnjaki so nujni za čiste sortne medove – akacijo, kostanj, lipo, hojo.

»Selitve so za čebele naravna dinamika, kot bi šle same iskat boljšo pašo, le da jim mi malo pomagamo. Kaj je lahko za čebeljo družino lepšega, kot da jim ponudimo okolje izobilja medičine?«

Nakladni LR panji so prinesli revolucijo: lažje selitve, večjo produktivnost, lažjo vzrejo matic, več propolisa, matičnega mlečka, voska, manj rojilnega nagona, manj stresa za čebele, hitrejše preglede, manj težav z boleznimi. AŽ panji ostajajo na stacionarnih lokacijah – kot opomnik, kje se je vse začelo.

Nagrade niso cilj, ampak potrditev

Čebelarstvo Kotnik se ponaša tudi s kar nekaj nagradami, med drugim so na sejmu AGRA 2024 prejeli zlato medaljo za gozdni med in srebrno za akacijev med. »Medalje niso dokaz, kdo je ‘najboljši’, ampak potrditev, da kot panoga hodimo v pravo smer. Ogromno je odvisno od narave, vremena, lege in tega, ali čebele sploh dobijo možnost izkoristiti najboljše, kar ponuja okolje.

Mi čebelarji pa smo tisti, ki poskrbimo, da je vse, kar so čebele ustvarile, ohranjeno v najčistejši obliki.« Podnebje je pravzaprav njihov največji sovražnik. Ena noč pozebe – akacije ni. Ena nevihta – kostanja ni. Ena suša – gozd ne medi.

arhiv Posestva Kotnik

Varojo rešujejo z biotehničnimi ukrepi. Onesnaženje je manjše kot nekoč – gozdovi čistijo zrak, intenzivno kmetijstvo se umika. Ob vseh teh izzivih vzrejajo tretjino lastnih matic – za odpornost, mirnost, kakovostno zalego.

Pri njih ni pesticidov, ni intenzivnega kmetovanja, ni nepotrebnih posegov. Imajo lastno satje, lastno voščino, skrbijo pa tudi za lastne pašne površine. »Čebele živijo v okolju, kjer je zrak čist, voda na vseh stojiščih naravna izvirska in zelišča rastejo brez kemije,« opisuje razmere Jože. Jože je znanje, ki ga zdaj s pridom uporablja pri svojem delu, pridobival na Poljskem, Češkem, v Franciji, ZDA.

Prinesel je nove tehnike vzreje matic, delo s kremnim medom, napredne prakse proti boleznim, organizacijo mobilnega čebelarstva, marketing. A povsod je slišal isto: »Vse se začne in konča z empatijo, da čebele razumeš.«

Apiterapija – kjer čas teče drugače

»Apiterapija pri nas ni nastala zato, ker bi bila ‘moderna’ – mi smo jo živeli že dolgo prej, kot se je sploh začelo govoriti o njej,« pojasnjuje Jože. V družini Kotnik so trije certificirani, poklicni apiterapevti, znanje pa je raslo počasi, najprej iz čiste prakse: »Opazili smo, da se po delu v čebelnjaku počutiš lažji, bolj sproščen, kot da dihaš drugače, z bolj polnimi pljuči. Ko smo potem to povezali s teorijo in študijem, je bilo jasno, da želimo to izkušnjo ponuditi tudi drugim.«

Danes imajo na posestvu dva apiterapevtska čebelnjaka z apikomoro, oba izdelana iz lastnega smrekovega lesa in krita z ročno narejeno slamnato kritino. Že sama arhitektura daje občutek topline, domačnosti in naravne umiritve. V panju vlada posebna mikroklima — topel, nekoliko vlažen zrak, nasičen z aromami voska, medu, propolisa in cvetnega prahu.

arhiv Posestva Kotnik

Čebele s tresenjem kril te naravne delce sproti dvigajo v zrak. V apikomori obiskovalec te aerosole vdihuje skozi posebno masko, čebele pa ostanejo popolnoma ločene, tako da je izkušnja varna za vsakogar, otroka ali odraslega.

Nekateri pridejo zaradi dihalnih stisk, drugi zaradi stresa, tretji preprosto zato, da za trenutek odložijo življenje in zadihajo z naravo. »Najlepši stavek, ki ga slišim od obiskovalcev, je: ‘Tukaj čas teče drugače.’ In v bistvu to najlepše opiše apiterapijo – čebele ne zdravijo na silo, ampak nežno, v svojem ritmu. Dajo to, kar nam danes najbolj manjka: trenutek umiritve, stik z naravo in občutek, da si spet del nečesa pristnega,« pravi Jože.

Zelišča, ki dopolnjujejo čebele

»Prepuž je majhna vasica, odmaknjena od hitrosti sodobnega časa – ima mehkobo pristne narave, stalno kroženje vetrov, bližino več sto hektarjev gozdov in travnikov, stran od intenzivnega kmetijstva in mest.

Paša je pestra, ni industrije, ni hrupa, ni kemikalij,« razlaga Jože. Logistično je to idealen kraj: blizu Pohorja in Dravskega polja – dve popolnoma različni mikroklimi, dva svetova, ki omogočata prave sortne pridelke.

arhiv Posestva Kotnik

Zeliščarstvo je na tej idealni lokaciji prišlo povsem naravno. Gojijo več kot 50 vrst zelišč, kolobarijo z medovitimi poljščinami. Mama Slavica je srce zeliščnega vrta. Jože in žena Janja povezujeta panj z vrtom. To jim omogoča, da apiterapijo kombinirajo tudi s fitoterapijo.

Najlepši primer tega so njihovi medeno-zeliščni pripravki, ki imajo vsak svoj namen in blagodejne lastnosti, ki med nadgradijo: med s trpotcem, med z borovimi vršički, med z ameriškim slamnikom, med s koprivnimi semeni. »Čebelji pridelki so osnova, zelišča pa dodajo karakter in bolj natančen namen,« pojasnjuje Jože.

Poudarek na pristnosti

Danes, ko se police trgovin šibijo pod poceni uvoženim medom dvomljivega izvora, na Posestvu Kotnik vztrajajo pri neposredni prodaji. Njihova odločitev ni marketinški trik, temveč globoko prepričanje, da čebelji pridelki niso zgolj blago, ampak osebna zgodba od prvega odpiranja panja do zadnje kapljice v kozarcu.

»Pri nas kupec ne kupi samo medu – kupi naš čas, naš trud, našo zgodbo in naš način življenja,« pravi Jože in s tem povzame bistvo svoje filozofije. Ko izdelek oddajo neposredno iz svojih rok, ostane vse pod njihovim nadzorom: od skrbi za čebele, točenja, polnjenja kozarcev, lepljenja etiket do pravilnega skladiščenja. Za kakovost vsakega kozarčka stojijo izključno oni sami.

arhiv Posestva Kotnik

V trgovini bi njihov med postal le še ena anonimna embalaža med industrijskimi namazi in uvoženimi izdelki brez zgodbe. Neposredna prodaja jim omogoča, da ostanejo butični in zvesti tradiciji. Obiskovalci na domačiji vidijo čebele, zelišča, način dela in takoj razumejo, zakaj nočejo, da se njihova zgodba izgubi na trgovinskih policah.

»Ko pridejo ljudje do nas na Prepuž, vidijo čebele, zelišča, domačijo, naš način dela … in takrat jim je jasno, zakaj želimo, da naša zgodba ostane povezana z nami in ne s trgovinskimi policami.«

Prihodnost, ki je širša od čebelarstva

Čebelarstvo kot samostojno in primarno panogo so na posestvu Kotnik razvili do zastavljene točke, ki jo lahko kot družina še samostojno obvladujejo, zato je njihova vizija prihodnosti bolj uprta v druge panoge: razvoj apiturizma (šole, delavnice, doživetja), turistične nastanitve, širitev zeliščnega vrta in poljščin (oljnic), gobarstvo – gojenje medicinskih gob, kar bodo predstavili v prihodnjem letu, novi medeno-zeliščni-gobarski izdelki, izboljšanje vzreje plemenskih ovnov Texel in vzpostavitev centra naravnega zdravja.

Ko Jožeta povprašamo o tem, kako je v vse te dejavnosti vključena najmlajša generacija, modro odgovori, da se znanje prenaša z zgledom, ne z besedami. »Naša najmlajša Vid in Neža sta zdaj stara toliko, kot sem bil jaz, ko sem v sebi vzbudil čut in ljubezen do čebel. Otroci ne potrebujejo razlag – potrebujejo, da jih vzameš s seboj.

Tudi piki čebel so stalnica, ki jih na srečo zelo dobro prestajata. Pa tudi če se bosta morda na koncu našla v popolnoma drugem delu, je sama pomembnost vrednote do dela, znanja pridelave hrane in spoštovanja hrane neprecenljiva za celo življenje,« je prepričan Jože.

Kaj je srce vsega?

»Najbolj me izpolnjuje to, da sem skozi čebelarstvo povezan z vsem, kar mi je v življenju zares pomembno – z naravo, z živalmi, z delom na prostem in seveda z družino. Pri sezonskih opravilih se vedno zbere celotna širša družina.

arhiv Posestva Kotnik

Nihče ne gleda na uro. Preprosto pridemo, vsak prispeva svoj del, in delo steče. Ta nesebična pomoč, ta občutek, da nikoli nisi sam, je nekaj, česar se ne da kupiti. Ko vstopim v čebelnjak, me vedno prevzame ista misel: da sem samo en člen v verigi, ki traja že sedem desetletij – in prav v tem je moja največja sreča. Delam nekaj, kar presega mene, presega moj čas in kar bo, upam, živelo tudi po meni.«

Na Posestvu Kotnik ne prodajajo zgolj medu. Prodajajo sedem desetletij družinske zgodbe, vonj po vosku in zeliščih, tišino, v kateri se sliši brenčanje čebel, in občutek, da je še vedno mogoče živeti v sozvočju z naravo – in z ljudmi, ki jih imaš rad.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.