Meso je dobro, meso je zdravo. Meso imam rad. Priznam. Zmorem pa razmišljati (zaradi mesa bolj logično?) o njem tudi kritično. Kako prehraniti svetovno prebivalstvo, je že danes velika težava. Milijarda ljudi (delno) gladuje. Kako pa bo leta 2050, ko nas (jih) bo na zemlji še dve milijardi več? Tudi če je videti prihodnost temačna, ni vzroka za malodušje. Kajti s kmetijskimi površinami, ki nam danes dajejo pridelke, bi nam lahko brez posebnih težav uspelo, da nahranimo deset milijard ljudi. Vendar samo, če bi nam uspelo, da bi jedli manj mesa.
Ponovno priznanje: meso je okusno, dobro, nekaj čudovitega in zdravo tudi. Vendar: bi ga bili pripravljeni zaužiti manj, s tem pa pomagati nasititi po svetu več ljudi? Polovica Slovencev ima vsak dan na mizi meso ali vsaj klobase. Moški pogosteje kot ženske. Bi se dalo (zelo velja tudi zame) odpovedati vsaj delu vsakodnevnega poželenja?
Količina mesa in mesnih izdelkov, ki jih pojemo v enem letu, je osupljiva. Kilogram in več vsak teden. Kaj pa ima količina zaužitega mesa skupno s svetovno prehrano? Izračuni verodostojno kažejo, da bo imel leta 2050 vsak človek na voljo 1400 kvadratnih metrov (v Sloveniji imamo že danes samo 850) njive za pridelovanje hrane. Dovolj, da nasiti vsakega zemljana. Seveda le, če svet ne bi pojedel toliko mesa. Povprečen Evropejec (tudi mi, upoštevajoč uvoženo hrano) ima danes, čisto računsko vzeto, na voljo 1800 kvadratnih metrov. Štirideset odstotkov teh površin porabimo za krmljenje živali, ki jih nato pojemo. Tukaj se skrivajo torej rezerve. Kako do njih? Kakšne so alternative, da bi nas tudi okus spodbudil in prepričal v manjšo porabo mesa?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
