Številni Rusi so prepričani, da je nadaljevanka polna zgodovinskih netočnosti, zato ruska državna televizija NTV pripravlja svojo različico.
Kot piše Sky.com, je Aleksej Muradov, režiser ruske nadaljevanke o Černobilu, dejal, da bo zgodba temeljila na teoriji zaroti, ki pravi, da so se Američani infiltrirali v černobilsko jedrsko elektrarno in da so ti imeli prste vmes pri eksploziji.
Nad zgodovinsko netočnostjo v nadaljevanki HBO-ja pa se ne pritožujejo samo Rusi. V ameriškem mediju Forbes je novinar Michael Shellenberger, strokovnjak za energetske in okoljske teme, popolnoma raztrgal HBO-jevo nadaljevanko, češ da je senzacionalistična ter polna izmišljenih zgodb in znanstvenih neresnic.
Poglejmo nekaj njegovih očitkov. Kot pravi, se netočni podatki vrstijo že od prve epizoda naprej. V prvi epizodi se tako tri osebe pogumno prostovoljno javijo, da bodo žrtvovali svoje življenje s tem, da bodo izpraznili radioaktivno vodo. Shellenberger trdi, da se to ni nikoli zgodilo.
Prav tako radiacija iz stopljenega reaktorja ni udarila po helikopterju, tako da je ta strmoglavil. Res je pri černobilski jedrski elektrarni strmoglavil helikopter, a šele šest mesecev po nesreči in ni imel nobene povezave z radiacijo.
Shellenbergerja tudi moti, da je v nadaljevanki radiacija prikazana kot kakšen nalezljivi virus. Tako znanstvenica, ki jo igra Emily Watson, na silo odvleče nosečnico stran od umirajočega gasilca, kot da bi bil ta okužen.
Radiacija ni nalezljiva. Ko odstranijo obleke in obolele skopajo, kot se je zgodilo gasilcem v Černobilu, prenos radiacije z dotikom osebe, ki je bil izpostavljen radiaciji, ni mogoča, piše Shellenberger.
Tudi podatek, da je otrok, ki ga je nosila nosečnica, absorbiral radiacijo od svojega očeta in zato umrl (ter tako rešil svojo mamo), ni resničen. V času nesreče ni umrl noben otrok, pravi Shellenberg in dodaja, da je trditev o absorbiranju radiacije psevdoznanost.
V bolnišnici so bolniki, ki so bili izpostavljeni radiaciji, izolirani. A ne zato, ker bi bili nevarni za druge, ampak ker imajo oslabljen imunski sistem in bi lahko bili izpostavljeni virusom drugih ljudi. Torej je v resnici popolnoma obratno, kot je bilo prikazano v HBO-jevi nadaljevanki.
Tudi ni resničen podatek, ki je prikazan na koncu nadaljevanke, da se je po nesreči dramatično povečalo število rakavih obolenj v Ukrajini in Belorusiji, trdi Shellenberger.
Tudi zgodba o mostu smrti, to je zgodba o tem, da so vsi ljudje, ki so na nekem mostu opazovali požar v jedrski elektrarni, pozneje umrli, je le urbana legenda. Tudi ni res, da bi lahko nesreča v Černobilu uničila celotno celino.
Prav tako ni resničen podatek, da so vsi tisti, ki so prvi gasili požar in dobili akutni radiacijski sindrom (ARS), umrli. V resnici naj bi 80 odstotkov tistih, ki so imeli ARS, preživelo, še pravi Shellenberger, ki nadaljevanki tudi očita, da ni netočno prikazala samo posledic radiacije in potek dogodkov, ampak tudi ni točno prikazala samega življenje v Sovjetski zvezi v 80-tih letih prejšnjega stoletja.
Po uradnih podatkih je zaradi nesreče umrlo 31 ljudi. Kot piše Sky.com, so domneve, da je v poznejših letih zaradi posledic nesreče umrlo od 4.000 do 93.000 ljudi. Prav nasprotno meni Shellenberger, ki pravi, da so posledice neznatne. Piše še, da je zaradi prevelike panike prišlo do od 100.000 do 200.000 splavov, ker so se nosečnica bale, da bodo rodil bolnega otroka.
