Ponekod v tujini si nihče kaj dosti ne beli glave z Evrosongom. Pri nas pa to spremljajo vsi, od preprostih ljudi do poklicnih glasbenikov. Je za to mar krivo, da so različne generacije rasle s spremljanjem tega festivala?
Ne vem natančno, kako je s tem v drugih državah. Ponekod izvajalca, ki bo zastopal državo, kar izberejo. Tudi na Hrvaškem je bilo letos menda tako. Po mojem ima pri nas Ema posebno tradicijo, ne le glasbeno, tudi tradicijo tračev in škandalov. Nas so spraševali, zakaj imamo besedilo v angleščini. Ampak jaz dobro vem, da če bi ga imeli v slovenščini, bi rekli, zakaj ne govori o mlinu. Če bi bilo tako, bi rekli, zakaj pripoveduje o tem in ne o drugem mlinu. Karkoli bi naredili, bi ljudje vedno našli razlog za negodovanje. Nič ni dovolj dobro in nič jim ni všeč. To je psihološki problem. Mi izvajalci smo vsi zelo lepo sprejeli to, da je zmagal Omar. Zmagal je z vseh aspektov, dajmo ga zdaj podpret, to je to. Ampak očitno pri vseh ni tako.
Res veliko besed je bilo v zadnjih dneh na račun zmagovalca in drugouvrščenih, podpisovala se je celo peticija. Kako gledate na to?
Meni se to ne zdi prav. Mislim, da ni šlo za nepoštenost. Način glasovanja je bil, kakršen je bil, to se je vedelo vnaprej. Vsak ima svoje kvalitete. Omar je v tem primeru zmagal, lahko pa bi kdorkoli od 16 sodelujočih. En ima bolj vesel, drug emocionalen, tretji bolj kvaliteten komad. Odvisno je od tega, kaj se gleda. Zdi se mi, da letos ni bilo nobenega slabega, bili so različni, različnih stilov in z različnimi kvalitetami. Če jaz lahko to rečem, ki sem profesionalni glasbenik, mislim, da bi tudi kdo drug lahko to razumel. Omar je nekako dobro ujel to sredino in se dobro odrezal tako pri žiriji kot pri ljudeh. Seveda lahko vedno najdeš vzrok za nezadovoljstvo. Da ni dobra strokovna žirija in podobno.
Vaše mnenje o letošnji strokovni žiriji?
Včasih je bila strokovna žirija sestavljena iz glasbenikov, kot sta recimo Jure Robežnik in Mojmir Sepe. Letos so bili to bolj pevci. Vsakič je malo drugače. Tudi to je eden od konceptov. Takšen pač je. Tisti, ki to dela, se je tako odločil. Saj pravim, človek lahko vedno najde razlog za negodovanje. Če so določena pravila taka, kot so bila, pustimo to pri miru. Podobno je pri športu. Imamo izredne športnike. Ko jim gre, je vse super, ko se jim zalomi, pa takoj negodovanje in negativizem. Pri filmih je podobno. Ljudje se na vse spoznajo. Internet je prinesel največje anonimne strokovnjake, ki so najbolj podkovani o vsem.
Se vam ne zdi, da to, kar se dogaja v Sloveniji glede zmagovalca in drugouvrščenih, precej kaže tudi siceršnje razmere na tekmovanju za popevko Evrovizije, na katerem že več let slišimo pesmi, ki so bolj klasične, festivalske, z orkestrom, a tudi plejado novih trendovskih komadov, ki jih praviloma izvajajo nedavno odkriti talenti raznih televizijskih glasbenih šovov?
Mislim, da na Evrosongu ni pravila. Včasih zmaga komad, ki je zelo trendovski, včasih pa čista klasika, klasika pa je vedno v redu. Lahko sicer rečeš, da ni iz tega časa, zato pa manj vezana na določeno obdobje. Res dobra balada je bila lahko takšna pred dvajsetimi leti in bo še toliko 20 let. Skladba, ki ima ritem in je popularna letos, je lahko za leto dni super, potem pa izgine. Omar je izvajalec, ki ni od včeraj. Sam je napisal komad, je odličen pevec. BQL pa sta mlada, stavita bolj na trend. Vsak ima svoje kvalitete.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
