Igrati namerava najmanj 81 ur brez prekinitve, kar pomeni do sobote. Kot je povedal za STA, se je na letošnji podvig pripravljal več mesecev, pri čemer je največjo spremembo naredil na psihološkem področju.

Izboljšave bodo na vseh ravneh, največja bo psihološka pomoč, je povedal Goter in dodal, da se je psihološko pripravljal od januarja. Pri projektu sodeluje razširjena ekipa strokovnjakov, med njimi sta tudi nutricionist Leon Bedrač in psihoterapevtka Neža Đoržić.

Goter je prvič poskusil postaviti Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju harmonike aprila lani, ko je igranje zaradi utrujenosti končal po 58 urah, 21 minutah in 24 sekundah. S tem je podrl slovenski rekord, ne pa tudi svetovnega, ki znaša prek 80 ur.

Tokrat želi izboljšati oziroma preseči svoj prejšnji dosežek in znova opozoriti na vzdržljivost, disciplino ter predanost glasbi, je povedal. Prizadeva si tudi za promocijo slovenske narodno-zabavne glasbe v mednarodnem prostoru.

Poskus bo potekal pod strogimi pravili Guinnessovih rekordov, ki določajo natančne pogoje glede dovoljenih premorov, repertoarja in neprekinjenega igranja. Glede novega podviga je Goter poudaril, da gre tako za fizični kot tudi psihični izziv.

V Velenju pa se medtem zaključujejo priprave na nedeljski poskus postavitve rekorda v največjem številu harmonikarjev na enem mestu. Organizatorji želijo zbrati več kot 5500 harmonikarjev, ki bodo skupaj izvedli skladbo Na Golici. Doslej je prijavljenih okoli 3300 udeležencev.

V nedeljo ob približno 14.30 bodo harmonikarje na Visti razporedili v formacijo, uradni začetek igranja pa je predviden ob 15. uri. Število sodelujočih naj bi bilo znano kmalu po zaključku prijav in štetju udeležencev. Uradni Guinnessov rekord v skupinskem igranju harmonike si s 5282 udeleženci trenutno lasti Kitajska.

V času, ko se v Velenju pripravljajo na podiranje omenjenih rekordov, razmislek o vlogi harmonike in narodnozabavne glasbe znova odpira vprašanje, kako ohraniti tradicijo v času hitro spreminjajočih se glasbenih trendov. Predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Tonja Lapanja Brenčič je za STA ocenila, da bo prihodnost harmonike v Sloveniji v veliki meri odvisna prav od sposobnosti povezovanja tradicije s sodobnimi glasbenimi vplivi ter od tega, kako uspešno bo znala nagovoriti nove generacije poslušalcev in glasbenikov.