Razstave v letu 2025: neandertalčeva piščal, Viktor Murnik, Blejski grad ...

Za uvod predstavitev slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista Viktorja Murnika

Kot prvo bodo v januarju v hiši na Metelkovi odprli razstavo z naslovom Dr. Viktor Murnik. Slovenec sem in kdo je več?!, ki bo predstavila tega slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture.

Murnik se je rodil v Ljubljani konec druge polovice 19. stoletja v premožni družini. Po maturi je služil vojaški rok in nato študiral pravo v Gradcu, kjer je tudi doktoriral. Kot pravnik je delal na Trgovski in obrtni zbornici, kjer je bil glavni tajnik in pobudnik ustanovitve Trgovske akademije ter Ljubljanskega velesejma. V sokolstvu je leta 1896 postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol in ustanovil prvi moški ter ženski vaditeljski zbor. Leta 1904 je prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje, leta 1907 pa vključil Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. Leta 1922 je organiziral prvo svetovno prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci, kot so Leon Štukelj, Peter Šumi in Josip Primožič.

Kot so zapisali v muzeju, je pri sporazumevanju z drugimi vedno ohranjal spoštljiv odnos do sogovornika, čeprav se z njim ni strinjal. Morda ga najbolje opiše dogodek, kako je dobil vzdevek Ata. Na pripravah za svetovno prvenstvo 1909 si je močno prizadeval, da bi izboljšali uspeh s predhodnega prvenstva. Na bradlji telovadcem ni in ni šlo, Murnik je bil slabe volje in jih je dodatno priganjal. Potem, ko je končal vadbo s "Pozor, zdravo!", je stopil iz vrste Anton Thaler in rekel: "Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?" Vsi so planili v smeh, Murnikovo lice se je prijazno razlezlo in vse je preplavila vesela volja. Razstavo v muzeju pripravljajo v sodelovanju s Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.

Na Blejskem gradu prvi del nove stalne razstave

Spomladi bodo v razstavnih prostorih v pritličju Blejskega gradu odprl prvi del stalne razstave z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad, ki bo predstavil predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Drugi del razstave v prvem nadstropju, ki bo namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh, je načrtovan za leto 2026.

Blejski grad sodi med najstarejše gradove na Slovenskem, ki so izoblikovali srednjeveško fevdalno krajino. Prvič se kot grad, castellum Veldes, omenja v darovnici, izdani v Regensburgu 22. maja 1011, v kateri nemški kralj Henrik II. podeli briksenski škofiji grad Bled in 30 kraljevskih kmetij. Grad je v svoji tisočletni zgodovini doživljal številne prezidave, menjali so se lastniki, huje sta ga prizadela dva potresa, in sicer leta 1511 in 1690, večkrat so ga izropali in pustili propadanju.

Po drugi svetovni vojni je začel vidno propadati, leta 1947 je zagorelo še grajsko ostrešje in nekdaj mogočen grad je dobival vedno bolj klavrno podobo. Kmalu po uničujočem požaru pa so se oglasili varuhi dediščine in med letoma 1952 in 1961 je potekala obnova gradu pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca. Leta 1957 so na Blejskem gradu odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani.

Posebno pozornost bodo letos posvetili neandertalčevi piščali

V maju bodo v središče pozornosti postavili najstarejše glasbilo na svetu, neandertalčevo piščal iz jame Divje babe na Cerkljanskem, ki so jo odkrili leta 1995.

Kot so zapisali v muzeju, lahko koščeno piščal simbolno razumemo kot začetek človekovega abstraktnega mišljenja in rojstvo glasbe v paleolitiku, starejši kameni dobi. Razstava na Muzejski ulici ne bo predstavila zgolj maloštevilnih kamenodobnih najdb prvih instrumentov, ampak se bo ukvarjala tudi z vprašanji, kot so: kaj je sploh glasba, kakšno pot je "prehodila" v 60.000 letih, kako je zvenela preteklost.

Razstava bo le eden od dogodkov, ki jih Narodni muzej Slovenije pripravlja v sodelovanju z drugimi ustanovami. Tako bodo v prihodnjem letu tudi snemali glasbeni dokumentarni film z naslovom Rapsodija jamskega medveda v režiji Mihe Čelarja, pri katerem bo Narodni muzej Slovenije sodeloval kot koproducent. Razstava o neandertalčevi piščali bo konec leta na ogled v Cerkljanskem muzeju, leto neandertalčeve piščali pa bodo zaznamovali tudi s koncerti ambasadorja paleolitskega glasbila Boštjana Gombača, ki se mu bodo pridružili zasedba The Stroj ter še nekateri slovenski in tuji glasbeniki.

V sodelovanju z več institucijami bodo predstavili obdobje baroka

Za junij prav tako v hiši na Muzejski ulici načrtujejo razstavo Barok v Sloveniji. Kot so zapisali, gre za pomemben nacionalni projekt, saj je vanj vključenih več institucij: Narodna galerija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ljubljanska Filozofska fakulteta - oddelek za umetnostno zgodovino in ZRC SAZU.

Muzejska pripoved bo prestavila čas 17. in 18. stoletja na Slovenskem ter tematizirala posvetno in sakralno oblast in vsakdanje življenje v mestih. Predstavili bodo najvidnejše umetnostne arhitekturne spomenike na Slovenskem in uporabno umetnost tistega časa. Pripravljajo tudi bogat program in spremljajoče prireditve. Poleg osrednje razstave v atriju Narodnega muzeja Slovenije, kjer bodo na ogled tudi predmeti iz številnih drugih slovenskih muzejev, bodo s svojim programom sodelovale še druge ustanove. Del razstava bo tako v Narodni galeriji, skupaj bodo pripravili program sprehodov po Ljubljani in okolici z naslovom Arhitektura v živo z ogledom baročnih znamenitosti. Dogodku se pridružuje tudi muzej Joanneum v Gradcu, saj bo v tem času na ogled premični Paviljon Steiermark Schau 2025, s predstavitvijo baročnega dvorca Schloss Eggenberg.

Še do začetka maja pa bo v Narodnem muzeju na Muzejski ulici na ogled razstava Pišem vam iz Doline pri Trstu ... Josip Pangerc, ki prinaša zgodbo o vsestranskem politiku, podjetniku in umetniku Pangercu.