Raziskava: izgubljeno denarnico boste najtežje dobili nazaj na Kitajskem

Klasične teorije ekonomije predvidevajo, da večja kot je skušnjava, manj verjetno je, da bo oseba poštena, a nova študija to idejo zavrača. Ugotovili so, da altruizem in zavračanje ideje, da se nekoga dojema kot tatu, prevlada nad finančno spodbudo, povzema študijo francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav je stopnja civilne poštenosti precej različna od države do države, pa je bilo bolj verjetno, da bo lastnik dobil nazaj denarnico, če je bila v njej gotovina, kažejo rezultati raziskave objavljene v četrtek v reviji Science.

Globalno gledano so izgubljeno denarnico vrnili v 40 odstotkih primerov, če je bila v njej gotovina pa v 51 odstotkih primerov.

"Dokazi predpostavljajo, da je ljudem bolj mar za dobrobit drugih in da jih odvrača ideja, da bi sami sebe imeli za tatove," je dejal soavtor Alain Cohn z univerze v Michiganu.

Pri raziskavi so sodelovali še znanstveniki z univerz v Zürichu in Utah. Sam eksperiment je stal okoli 600.000 dolarjev in po velikosti ni primerljiv z drugimi. Več kot 170.000 identičnih denarnic so pustili na bankah, poštah, policijskih postajah, sodiščih, v kulturnih ustanovah in hotelih.

Denarnico je pomočnik pustil pri zaposlenem pri omenjenih ustanovah in mu dejal, da jo je našel na cesti, ampak da se mu mudi in mora naprej.

V vsaki denarnici je bil praviloma nakupovalni listek, ključ in tri vizitke v lokalnem jeziku z lažnim imenom in naslovom spletne pošte. V nekaterih ni bilo denarja, v drugih pa ekvivalent 13,45 dolarja glede na kupno moč v posamezni državi.

V treh državah - ZDA, Velika Britanija in Poljska - so poskus ponovili s 94,15 dolarja, pri čemer se je delež vrnjenih denarnic povečal za 11 odstotnih točk v primerjavi z manjšo vsoto denarja.

Če je bil v denarnici ključ, pa se je delež vrnjenih denarnic povečal za 9,2 odstotne točke v treh državah. Raziskovalci ocenjujejo, da je ključ pomemben za lastnika, ne pa najditelja in imajo zato najditelji večjo težnjo po altruizmu.

V Švici in na Nizozemskem je v stik z lastnikom denarnice stopilo kar 70 odstotkov ljudi. Na repu pa je z manj kot desetimi odstotki Kitajska, a se je delež skoraj podvojil, če so bili v denarnici juani. Na dnu lestvice sta še Maroko in Peru.

V raziskavi so še opozorili, da delež poštenih ljudi ni odvisen od tega, kako bogata je država, ampak verjetno bolj od izobrazbe in političnega sistema. V povprečju je v bolj demokratičnih državah, kjer se ljudje počutijo kot del odločevalskega procesa, višji delež poštenih ljudi.

Slovenije v raziskavo niso vključili, so pa med sosednjimi državami eksperiment izvedli na Hrvaškem, kjer je v povprečju denarnico vrnilo okoli 60 odstotkov ljudi, in v Italiji, kjer je denarnico vrnilo v povprečju okoli 45 odstotkov ljudi.