Razbijamo mite o pohodništvu!

V nadaljevanju članka se bomo s pomočjo svetovalcev iz spletne trgovine Vita ProShop posvetili nekaterim izmed teh mitov.

Dobrobiti pohajkovanja s pohodniškim nahrbtnikom na ramenih

Kot vsaka telesna dejavnost ima tudi pohodništvo številne pozitivne učinke, ki segajo tako na področje fizičnega kot duševnega zdravja. Oprtati si pohodniški nahrbtnik na ramena pomeni povečati mišično moč, izboljšati vzdržljivost, ravnotežje in koordinacijo, obenem pa poskrbeti za ohranjanje zdrave telesne teže ter okrepiti srce in ožilje. Pohodništvo namreč izboljšuje delovanje srčno-žilnega sistema, znižuje krvni tlak ter zmanjšuje tveganja za nastanek srčnih bolezni.

Ob naštetem ustrezno napolnjen pohodniški nahrbtnik, ki ga vzamemo s sabo na enodnevni pohod ali večdnevni treking ali izlet, zmanjša stres in tesnobo ter izboljša splošno počutje.

Pohodništvo se priporoča vsem, ki se na delovnem mestu srečujejo s povečanim stresom, opravljajo odgovorno delo ali sodijo v skupino deloholikov. Prav tako gre za odlično dejavnost za vse s povečano telesno težo, se pa njim morda še toliko bolj priporoča uporaba pohodnih palic, s katerimi del teže prenesejo na zgornji del telesa.

#mit1 Pohodništvo je samo za izkušene, fizično visoko pripravljene posameznike.

NE DRŽI. Največja prednost hoje po planotah, gorah ali daljinskih poteh je ta, da gre za aktivnost, ki je dostopna prav vsem, saj je zahtevnost izbrane poti vedno mogoče prilagoditi lastnim sposobnostim. Pohodništvo je zato dejavnost za vse generacije, ne glede na telesno pripravljenost ali predhodne izkušnje. To dodatno potrjuje tako rekoč neskončna izbira poti, saj se je možno odpraviti okoli katerega od jezer, se povzpeti na planino, vrh hriba, sedlo ali gorsko verigo, prav tako pa je v Sloveniji tudi precej tematskih in daljinskih poti, ki večinoma potekajo po ravnem.

Poleg naštetega ima vsak možnost postopnega napredovanja, kar pomeni, da lahko prehojeno razdaljo, višinsko razliko in zahtevnost izbrane poti stopnjuje korak za korakom. Vse, kar za to potrebuje, sta dobra volja ter osnovna pohodniška oprema (pohodni čevlji, športna oblačila in pohodniški nahrbtnik).

#mit2 Pohodništvo zahteva drago opremo.

NE DRŽI. V splošnem velja, da naprednejša pohodniška oprema izboljša celotno izkušnjo, vendar pa nekdo, ki se je komaj odločil za nakup kakovostnih pohodnih čevljev in pohodniškega nahrbtnika, najbrž ne bo vlagal še v ostalo opremo. Vsaj ne, dokler ne bo povsem prepričan, da je pohodništvo nekaj, čemer bo v prihodnosti skušal nameniti velik del svojega prostega časa.

Sklep tega je, da pohodništvo ni povezano z drago opremo, posebej ne, če gre za lažje, nižinske poti, kjer obstaja majhna možnost za neprijetna vremenska presenečenja. Nasprotno pa daljše, zahtevnejše visokogorske poti ali pohodništvo v zimskem času, ko je treba varnost postaviti na prvo mesto, terjajo posameznim razmeram specifično prilagojeno opremo. Ta vključuje vodoodbojno jakno ali vetrovko, pohodne palice, dereze, prilagojena športna oblačila, naglavno svetilko ter druge dodatke.

#mit3 Pohodništvo je nevarno in tvegano.

DELNO DRŽI.Pohodništvo samo po sebi ne predstavlja nikakršne nevarnosti in tveganja, je pa k temu treba pristopiti premišljeno ter se predhodno ustrezno pripraviti na izbrano pot. To pomeni, da je izbira poti prilagojena psihofizični pripravljenosti pohodnika, da je pohodniška oprema skladna z zahtevami izbrane poti in da vremenske ter druge razmere na izbrani dan sploh dopuščajo pot do zastavljenega cilja.

Če osnovne zakonitosti niso upoštevane (pohodnik ne upošteva priporočil vremenoslovcev, preceni svoje zmožnosti, se na pot slabo pripravi in v pohodniškem nahrbtniku nima dovolj pijače), hoja lahko postane nevarna in tvegana, je pa na tem mestu nujno dodati še, da je treba za zagotovitev varnosti vselej slediti označenim, urejenim potem.

#mit4 Pohodništvo ni primerno za otroke in starejše.

NE DRŽI.Hoja v naravi, seveda ob upoštevanju omejitev glede dolžine in zahtevnosti poti ter samega tempa, je primerna za vse generacije, še kako pomembno pa je spoštljiv odnos do narave vsaditi v najmlajše in jih tako naučiti kakovostnega preživljanja prostega časa na svežem zraku, daleč od elektronskih naprav.

Gibanje in motorika ključno prispevata k normalnemu razvoju otroka, enako pa starejši z zahtevnejšimi pohodi, če so nanje pripravljeni, ali neintenzivno vadbo, kakršno omogoča lahkotno pohajkovanje, ohranjajo fizično pripravljenost, spretnosti ter samostojnost.

Ob vsem pravkar navedenem ni nepomembno, da pohodništvo spodbuja socialno vključenost in s tem izpolnjuje potrebe po družabnosti, vsaka pot pa je lahko tudi priložnost za srečanje s še ne znanimi istomislečimi.

#mit5 Pohodništvo je dolgočasno in monotono.

NE DRŽI. V naravi ni nikoli dolgčas, saj je Slovenija izredno razgibana in je možno izbirati med pohodniškimi potmi ob morju, jezerih ter rekah, v gorah, na ravnicah in še marsikje, kjer je pokrajina bodisi travnata ali gozdna bodisi skalnata. K temu veliko pripomore še menjava letnih časov, ki vsakič znova postreže z osupljivimi prizori, na pohode pa se je prav tako možno odpraviti tako v družbi samega sebe ali štirinožnega prijatelja kot prijateljice ali prijatelja, partnerke ali partnerja, otrok, staršev ali celotne družine.

Zaključimo lahko, da je hoja v naravi vedno vesela, vsakič drugačna, bistvo te pa je narediti nekaj dobrega zase in okrepiti zavest, da je vsak posameznik le del širše celote.

Vsaka pot, na katero se podamo, prinaša nove izzive in lepote, ki pa jih lahko doživimo le, če se prepustimo obdajajoči naravi ter dopustimo, da nas pomiri, sprosti in poživi. Preženite morebitne dvome, oprtajte si pohodniški nahrbtnik in se prepustite užitkom narave!