Na 278,2 km dolgi trasi med Antwerpnom in Oudenaardejem je znova na tlakovanem klancu Oude Kwaremont strl Nizozemca Mathieuja van der Poela in napovedal kandidaturo tudi za edino manjkajočo zmago na spomenikih na Pariz-Roubaixu.

Sedemindvajsetletni Slovenec je zdaj z 12 osvojenimi spomeniki (pet največjih enodnevnih dirk na svetu) sam na drugem mestu večne lestvice. Zaostaja le za legendarnim Belgijcem Eddyjem Merckxom (19), danes pa je prehitel njegovega rojaka Rogerja De Vlaemincka (11).

Pogačar je do 12. zmage na spomenikih prišel pri 27 letih in 196 dnevih, Merckxu pa je to uspelo dobrih osem mesecev prej pri 26 letih in 307 dneh. Prvi kolesar mednarodne lestvice je enkrat dobil Milano-Sanremo, po trikrat Flandrijo in Liege-Bastogne-Liege, Lombardijo pa je osvojil petkrat.

Je pa vsaj trenutno po odstotku zmag na spomenikih Slovenec precej pred slovitim Belgijcem, saj je dobil 12 od 22 preizkušenj, ki jih je v karieri odpeljal. Merckx je dobil 19 od 53 spomenikov. Tudi kar se tiče stopničk je slovenski as vsaj na tretjem mestu končal 16 od 22 odpeljanih spomenikov, od tega na zadnjih devetih zaporednih (rekord), Merckx pa je med prvimi tremi končal na 30 od 53 spomenikih.

Pogačar je postal šele drugi kolesar v vsej zgodovini, ki je dobil prva spomenika v sezoni, torej Milano-Sanremo in Flandrijo. Pod zahtevni dvojček s povsem različnima trasama se je pred tem dvakrat podpisal le Merckx v letih 1969 in 1975.

Nihče od kolesarjev v vsej zgodovini pa ni zabeležil štirih zaporednih zmag. Pogačar je namreč neporažen na spomenikih od konca lanskega aprila in Liege-Bastogne-Liege, kasneje pa je oktobra slavil še po Lombardiji in na prvih dveh letošnjih največjih preizkušnjah.

Zdaj sledi Pogačarjev zmenek z zgodovino v slabih 260 km "severnega pekla" Pariz-Roubaixa. Številni tlakovani odseki precej slabše kakovosti kot tisti po Flandriji Slovenca ločijo od dosežka, s katerim se lahko pohvalijo le trije kolesarji iz nekih drugih časov.

Belgijci Merckx, De Vlaeminck in Rik Van Looy so namreč edini, ki so dobili vseh pet spomenikov. Prvemu je to uspelo Van Looyu, ko je leta 1961 dopolnil zbirko z Liege-Bastogne-Liegeom, nato pa še Merckxu z zmago po Lombardiji leta 1971 in De Vlamenincku s slavjem po Flandriji 1977.

Pogačar bi lahko s prvim mestom naslednjo nedeljo v Roubaixu postal prvi, ki bi držal nazive najboljšega na vseh petih spomenikih.

Čeprav slovenski as ne bo tako izrazit favorit kot po Flandriji, ali pa sploh ne bo, je že lani ob debiju na zloglasnih tlakovcih kljub napaki 40 km pred ciljem dokazal, da se lahko kosa tudi z van der Poelom in ostalimi specialisti. Nizozemec bo v Roubaixu prav tako lovil statistični presežek s četrto zaporedno zmago, kar ni uspelo še nikomur v 130-letni zgodovini.

Posledično se obeta nov praznik kolesarstva, Pogačar pa ga bo pričakal zelo motiviran. "Ne dirkam veliko, a je posledično pritisk velik, ko se pojavim na startu in dirkamo na zmago. Za zdaj gre vse odlično, zato sem lahko zelo zadovoljen. Na Pariz-Roubaix lahko grem motiviran in skušam uživati na tlakovanih odsekih," je še proti eni od dirk kariere pogledal Pogačar.

Danes je s tretjo zmago po Flandriji kolesar s Klanca pri Komendi skočil na vrh večne lestvice na najpomembnejši belgijski klasiki. S tremi slavji se lahko pohvalijo še Belgijci Achiel Buyse, Eric Leman, Johan Museeuw, Tom Boonen ter Italijan Fiorenzo Magni, Švicar Fabian Cancellara in Nizozemec Mathieu van der Poel, ki je nazadnje slavil leta 2024.

Prav van der Poel je bil znova tisti, ki je najdlje vztrajal s Pogačarjem, a je še tretjič moral priznati premoč Slovencu na Oude Kwaremontu slabih 19 km pred koncem. Tlakovani klanec zaradi dolžine najbolj ustreza Pogačarju. Tako leta 2023 kot lani in letos si je tam pridobil nekaj sekund prednosti, strl Nizozemca in se nato sam odpeljal proti cilju.

"To je bila res nora dirka, ne vem niti, kaj naj rečem. Bilo je zelo težko od ne vem, katerega kilometra. Šlo je za igro čakanja, a ves čas je bilo treba pritiskati na polno. Vesel sem, da smo vsaj malce sodelovali, kar mi je odgovarjalo," je v izjavi za organizatorje dejal Pogačar, ki je postal šele osmi kolesar, ki je ubranil zmago na tej dirki. Nazadnje je to uspelo Švicarju Fabianu Cancellari leta 2014.

Ciljno črto je prečkal po skoraj natanko šestih urah in 20 minutah oziroma 34 sekund pred van der Poelom (Alpecin-Premier Tech), tretje mesto pa je ob prvencu zasedel Belgijec Remco Evenepoel (Red Bull-BORA-hansgrohe), ki je zaostal 1:11 minute, a na ključnih klancih v zadnjih 57 km ni bil kos najboljšima.

"Začetek sezone je res fantastičen. Na vseh treh startih se je vse poklopilo, v teh trenutkih lahko le uživam. Flandrija je res posebna dirka, najboljša enodnevna dirka, vzdušje na vseh klančkih je vrhunsko, kocine ti gredo pokonci," je v pogovoru za TV Slovenija dejal Pogačar.

Od Slovencev se je po Flandriji izkazal tudi Matej Mohorič (Bahrain-Victorious), ki je na eni svojih dveh najljubših preizkušenj (druga bo Roubaix) dolga leta lovil mesto v deseterici in jo danes v svojem šestem poskusu tudi dosegel z osmim mestom. Pred tem je bil najboljši 21. v letih 2022 in 2025.

Jan Tratnik (Red Bull-BORA-hansgrohe) je 278,2 km dolgo dirko končal na 50. mestu z zaostankom 7:59 minute, Matevž Govekar (Bahrain-Victorious) pa je bil 89., zaostal pa je 11:38 minute.

Žak Eržen v dresu Bahrajna in Luka Mezgec (Jayco AlUla) ob svojem zadnjem, devetem nastopu po Flandriji v karieri preizkušnje nista končala. Mezgec je bil s 37 leti najstarejši kolesar na startu slovite De Ronde.