Picassovo Ženska, ki sedi ob oknu, prodana za 103 milijone dolarjev

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so si pri Christie's za sliko Woman Sitting Near a Window (Marie-Therese) nadejali iztržiti 55 milijonov dolarjev, za še enkrat večji znesek pa jo je kupil spletni ponudnik iz Kalifornije.

Slika prikazuje Picassovo mlado partnerko in muzo Marie-Therese Walter. Le osem let nazaj so sliko v Londonu prodali za slabih 40 milijonov dolarjev.

Prodaja po navedbah AFP potrjuje vitalnost umetnostnega trga kljub pandemiji in posebni status španskega umetnika Pabla Picassa, čigar pet slik je že preseglo simbolni prag 100 milijonov dolarjev. Najvišjo vrednost 179,4 milijona dolarjev so leta 2015 dosegle Ženske iz Alžira (Women of Algiers).

To je prvič v dveh letih, da je umetnostno delo preseglo 100 milijonov dolarjev. Nazadnje je to uspelo Monetovi sliki kopic sena Meules iz leta 1890, ki so jo v New Yorku pri dražbeni hiši Sotheby's prodali za 110,7 milijona dolarjev, kar predstavlja rekordni znesek za francoskega slikarja Clauda Moneta (1840-1926).

Blizu pragu je v torek prišla slika ameriškega umetnika Jean-Michela Basquiata (1960-1988) z naslovom V tem primeru (In this Case), ki so jo pri Christie's v New Yorku prodali za 93,1 milijona dolarjev.

Predsednica Christie's America Bonnie Brennan je dejala, da je na splošno dober rezultat četrtkovih dražb dosegel 481 milijonov dolarjev, kar je "znak prave vrnitve k običajnemu stanju in hkrati sporočilo, da je umetnostni trg nazaj na nogah". Dela Barbare Hepworth, Grace Hartigan in Alice Neel so dosegla za te umetnice rekordne cene.

Leto 1932, ko je Picasso naslikal Žensko, ki sedi ob oknu (Marie-Therese), poznavalci pogosto označujejo za najbolj produktivno obdobje v njegovi karieri. Veliko pomembnih razstav umetnikovih del so namenili prav temu letu, še navaja AFP.

Picasso (1881-1973) velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je tam pripravil razstave. Umrl je v Mouginsu.