21. marca se Škofjeloški pasijon po enajstih letih premora vrača na ulice Škofje Loke, kar bo prva uprizoritev po praznovanju 300. obletnice nastanka in vpisu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2016.

Ta edinstvena pasijonska procesija, ki oživlja Kristusovo trpljenje v obliki uličnega gledališča, ni le najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, temveč tudi najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja.

Škofjeloški pasijon je danes živi most med preteklostjo in sedanjostjo. V času digitalizacije ohranja človeško povezanost in duhovno razsežnost. Obiskovalcem ponuja nepozabno izkušnjo, ki združuje umetnost, vero in zgodovino – priložnost za srečanje z nesnovno dediščino, ki traja že več kot 300 let.

Zgodovinski kontekst in nastanek

Škofjeloški pasijon je nastal v baročnem obdobju, ko so pasijonske igre po Evropi služile verski vzgoji in krepitvi skupnosti. Avtor besedila je kapucin pater Romuald, s pravim imenom Lovrenc Marušič (rojen 1676 v Štandrežu pri Gorici, umrl 1748 v Gorici).

Med letoma 1715 in 1727 je v Škofji Loki, kjer je deloval kot pridigar, po predlogah starejših slovenskih spokornih procesij ustvaril dramsko delo v starološkem narečju z dodatki v latinščini in nemščini ter s podrobnimi režijskimi opombami.

Fototeka Loškega muzeja

Besedilo obsega 869 verzov, razdeljenih v 13 podob (slik), ki pripovedujejo zgodbo odrešenja – od izgona Adama in Eve iz raja prek Kristusovega trpljenja do vstajenja.

Dodani so alegorični elementi (personifikacije grehov, smrti, milosti), ki poudarjajo moralno sporočilo. Prva uprizoritev je potekala na veliki petek, 11. aprila 1721, kot spokorna procesija po ulicah in trgih Škofje Loke.

Struktura in umetniški elementi

Pasijon je procesijska igra, kar pomeni, da se ne odvija na enem odru, ampak se igralci premikajo skozi mesto v procesiji, podobno srednjeveškim misterijem. Sestavljen je iz 20 prizorov, ki trajajo skupaj okoli tri ure.

Začne se z Rajskim prizorom (Adam in Eva), nadaljuje z Mojzesom, Kraljem Davidom, nato pa preide v Novo zavezo z Marijinim oznanjenjem, Zadnjo večerjo, Getsemani, Pilatovo sodbo, križev pot in križanje. Zaključi se z vstajenjem in alegoričnimi prizori, kot je Ples smrti, ki opominja na minljivost življenja.

Fototeka Loškega muzeja

Umetniški elementi vključujejo bogate kostume, izdelane po zgodovinskih vzorih, glasbo (tradicionalne pesmi in sodobne aranžmaje), konje, vozičke in celo živali.

Vse je izvedeno v starem slovenskem jeziku, kar dodaja avtentičnost, a je opremljeno s sodobnimi elementi za boljšo razumljivost, kot so podnapisi ali vodeni ogledi. Pasijon ni le gledališče, ampak skupnostni ritual, ki vključuje lokalne prebivalce kot igralce, kostumografe in prostovoljce.

Uprizoritve skozi čas

Od nastanka je pasijon doživel številne uprizoritve, a z daljšimi premori. Vsako leto do 1751 so Škofjeloški pasijon izvajali s podporo kapucinov, Bratovščine Presvetega Rešnjega telesa in občine. Leta 1768 jo je zaradi finančnih težav ukinil goriški nadškof.

V 18. stoletju je bil prepovedan zaradi cenzure, ponovno obujen v 19. stoletju, nato pa v 20. stoletju moderniziran. Po skoraj dveh stoletjih tišine so ga tako leta 1936 ponovno uprizorili na dvorišču meščanske šole (165 amaterjev, 5000 gledalcev). Sodobne ulične uprizoritve so sledile leta 1999 in 2000 (režija Marjan Kokalj) in pritegnile množice.

Fototeka Loškega muzeja

Leta 2009 (Borut Gartner) in 2015 (Milan Golob) sta sledili veliki produkciji, leta 2021 pa je bila uprizoritev odpovedana zaradi pandemije kovida. Leta 2016 je Unesco prepoznal njegovo vrednost kot živo kulturno dediščino, ki združuje gledališče, glasbo, kostumografijo in procesijo, ter ga vpisal na seznam, kar je povečalo njegovo mednarodno prepoznavnost.

Škofjeloški pasijon je edina evropska pasijonska igra v obliki procesije, ki se ohranja neprekinjeno v živi obliki. Leta 2021 so obeležili 300. obletnico nastanka rokopisa.

V pričakovanju pasijona

Letošnja uprizoritev je prva po Unescovem vpisu in po enajstih letih, posebna pa tudi zaradi več novosti. Vodja projekta je Jakob Vrhovec, ki koordinira več kot tisoč prostovoljcev, med katerimi je veliko mladih, kar zagotavlja kontinuiteto tradicije.

Režiser je Marcelo Brula, ki prinaša novo poetiko, hkrati pa ohranja zvestobo izvirnemu besedilu. Dogodek bo letos zagotovo odmeval širše tudi zaradi Unescove prepoznavnosti.

Priprave na letošnjo uprizoritev trajajo že več mesecev: vaje potekajo skoraj vsak dan, vključujejo igralske probe, izdelavo kostumov in logistiko. Med igralci so lokalni prebivalci vseh starosti, od otrok do starejših, kar krepi skupnostnega duha. Posebnost je tudi prenovljeni Mestni trg kot eno glavnih prizorišč.

Fototeka Loškega muzeja

Uprizoritve bodo potekale od 21. marca do 12. aprila 2026, s skupno sedmimi predstavami. Premierna bo 21. marca ob 20. uri, nato pa sledijo datumi ob vikendih in velikonočnih praznikih.

Lokacije so štiri statična prizorišča v mestnem jedru: Mestni trg (A), Trg pod gradom (B), Spodnji trg (C) in Trg mesta Freising (D). Na vsakem se odigra celotna igra, medtem ko igralci v procesiji krožijo skozi mesto.

Vstopnice so v prodaji že od maja 2025, pričakuje se, da bo Škofjo Loko zaradi uprizoritve letos obiskalo več kot 20 tisoč obiskovalcev, vključno s tujci. Za šole je pripravljena posebna šolska uprizoritev, ki omogoča mladim doživetje kulturne dediščine.

Ob uprizoritvah bo bogat spremljevalni program: razstave kostumov, vodeni ogledi mesta, koncerti sakralne glasbe in delavnice za otroke.

Prihodnost žive dediščine

Danes pasijon živi v Muzeju Škofja Loka s stalno razstavo, fotografijami, videi in predmeti. Ob 300. obletnici so postavili spominsko obeležje.

Fototeka Loškega muzeja

Škofjeloški pasijon dokazuje, da kulturna dediščina ni zakopana v muzejskih vitrinah, temveč živi, diha in združuje ljudi. Je ponos Škofje Loke, Slovenije in celotne človeške civilizacije – spomin, kako lahko umetnost in vera v težkih časih dajeta upanje in povezanost.

Dolga leta so uradniki podcenjevali njegovo vrednost, njegova glavna gonilna sila so bili lokalni entuziasti, danes pa je globalni fenomen.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.